Page 208 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 208
Drugo pedagoškega diskurza
Naj se torej vrnemo k šolski kakovosti; ne bo odveč omeniti, da SIQ od
leta 2005 ponuja poseben certifikat »Kakovosti za prihodnost« (KzP) na
področju vzgoje in izobraževanja ter da v okviru »modela KzP« ponu-
ja tudi usposabljanja za uspešno uvajanje »sistema vodenja kakovosti« v
šolstvu. Geslo modela je zgovorno: »Izobražujemo. Izboljšujemo. Ino-
viramo.« Z »modelom KzP« lahko »skupaj gradimo osnovo za celovi-
to kakovostno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov«, »ustvarja-
mo jedro kulture dobrega sodelovanja« in »širimo poslanstvo Vzgojite-
lja in Učitelja ter posredujemo dobro prakso« (Spletna stran SIQ, www.
siq.si/solstvo). S tem »povečujemo lastno zadovoljstvo in zadovoljstvo
vseh udeležencev v vzgoji in izobraževanju ter zadovoljstvo zainteresira-
ne javnosti« (ibid.). Vsi zadovoljni, vsi kakovostni.14
Tudi v šolskem polju se – in tu še posebej očitno – tako pri kakovo-
sti kot pri drugih vodilnih koncepcijah sodobnega pedagoškega imagi-
narija jasno izraža predvsem tendenca permanentnega uveljavljanja sa-
monikle subjektivne smiselnosti. V novejšem čtivu o kakovosti v sloven-
skem šolstvu je v prispevku, ki pregledno obravnava dosedanje projekte s
področja kakovosti v osnovnih šolah, zaslediti sledečo ugotovitev o pre-
vladujočem pojmovanju kakovosti v obravnavanih projektih. »Pojmo-
vanje kakovosti, ki ga bolj ali manj odkrijemo, je kombinacija kakovosti
v relativnem pomenu (zadovoljitev potreb in pričakovanj uporabnikov)
ter absolutnem pomenu (doseganje ciljev zapisanih v uradnih dokumen-
tih).« (Milekšič in Kos Kecojević, 2011: 106) Tovrstno razločevanje je
problematično, kot je problematična prevladujoča logika opredeljevanja
kakovosti, ki jo skuša povzeti. Po eni strani odraža podobo raznolikih
(»pluralnih«) potreb uporabnikov, ki so vedno »relativne«, različne in
napolnjene s specifično vsebino individualnih stremljenj in prizadevanj,
pri čemer ostaja spregledano dopolnilo, da se samoumevni zatrditvi ob-
stoja tovrstnih potreb hkrati dodaja njihov imperativ. Trend »relativ-
ne« kakovosti, ki lahko vsakomur pomeni nekaj drugega, pač glede na
njegove specifične potrebe in preference, te specifičnosti hkrati zapove-
duje in ustoličuje. Da mora biti sodobna »standardizirana« kakovost
predvsem avtoreferenčna, postane jasno, ko jo združimo z zahtevo, da
je lahko (prav kot standardizirana!) hkrati povsem »individualna«. Po
drugi strani nas razločevanje, ki skuša »relativni« kakovosti zoperstavi-
ti njeno »absolutno« (in torej asubjektivno, formalno, občo itd.) proti-
14 Po spletnih podatkih SIQ je certifikat KzP do sedaj pridobilo triindvajset vzgojno-izobraževalnih
zavodov, trije od njih pa so certifikat KzP celo »nadgradili« s certifikatom ISO 9001:2008 (cf. Sple-
tna stran SIQ, www.siq.si/solstvo). Najbrž je na seznamu certificiranih kmalu pričakovati tudi »Mi-
nistrstvo za prihodnost«.
Naj se torej vrnemo k šolski kakovosti; ne bo odveč omeniti, da SIQ od
leta 2005 ponuja poseben certifikat »Kakovosti za prihodnost« (KzP) na
področju vzgoje in izobraževanja ter da v okviru »modela KzP« ponu-
ja tudi usposabljanja za uspešno uvajanje »sistema vodenja kakovosti« v
šolstvu. Geslo modela je zgovorno: »Izobražujemo. Izboljšujemo. Ino-
viramo.« Z »modelom KzP« lahko »skupaj gradimo osnovo za celovi-
to kakovostno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov«, »ustvarja-
mo jedro kulture dobrega sodelovanja« in »širimo poslanstvo Vzgojite-
lja in Učitelja ter posredujemo dobro prakso« (Spletna stran SIQ, www.
siq.si/solstvo). S tem »povečujemo lastno zadovoljstvo in zadovoljstvo
vseh udeležencev v vzgoji in izobraževanju ter zadovoljstvo zainteresira-
ne javnosti« (ibid.). Vsi zadovoljni, vsi kakovostni.14
Tudi v šolskem polju se – in tu še posebej očitno – tako pri kakovo-
sti kot pri drugih vodilnih koncepcijah sodobnega pedagoškega imagi-
narija jasno izraža predvsem tendenca permanentnega uveljavljanja sa-
monikle subjektivne smiselnosti. V novejšem čtivu o kakovosti v sloven-
skem šolstvu je v prispevku, ki pregledno obravnava dosedanje projekte s
področja kakovosti v osnovnih šolah, zaslediti sledečo ugotovitev o pre-
vladujočem pojmovanju kakovosti v obravnavanih projektih. »Pojmo-
vanje kakovosti, ki ga bolj ali manj odkrijemo, je kombinacija kakovosti
v relativnem pomenu (zadovoljitev potreb in pričakovanj uporabnikov)
ter absolutnem pomenu (doseganje ciljev zapisanih v uradnih dokumen-
tih).« (Milekšič in Kos Kecojević, 2011: 106) Tovrstno razločevanje je
problematično, kot je problematična prevladujoča logika opredeljevanja
kakovosti, ki jo skuša povzeti. Po eni strani odraža podobo raznolikih
(»pluralnih«) potreb uporabnikov, ki so vedno »relativne«, različne in
napolnjene s specifično vsebino individualnih stremljenj in prizadevanj,
pri čemer ostaja spregledano dopolnilo, da se samoumevni zatrditvi ob-
stoja tovrstnih potreb hkrati dodaja njihov imperativ. Trend »relativ-
ne« kakovosti, ki lahko vsakomur pomeni nekaj drugega, pač glede na
njegove specifične potrebe in preference, te specifičnosti hkrati zapove-
duje in ustoličuje. Da mora biti sodobna »standardizirana« kakovost
predvsem avtoreferenčna, postane jasno, ko jo združimo z zahtevo, da
je lahko (prav kot standardizirana!) hkrati povsem »individualna«. Po
drugi strani nas razločevanje, ki skuša »relativni« kakovosti zoperstavi-
ti njeno »absolutno« (in torej asubjektivno, formalno, občo itd.) proti-
14 Po spletnih podatkih SIQ je certifikat KzP do sedaj pridobilo triindvajset vzgojno-izobraževalnih
zavodov, trije od njih pa so certifikat KzP celo »nadgradili« s certifikatom ISO 9001:2008 (cf. Sple-
tna stran SIQ, www.siq.si/solstvo). Najbrž je na seznamu certificiranih kmalu pričakovati tudi »Mi-
nistrstvo za prihodnost«.
