Page 205 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 205
črka vrača udarec: nesmisel šolske birokracije 205
majo vzgojno ukrepanje šole, predvsem resnost obravnavanja morebitne
ogroženosti pravic njihovega otroka. Predanost starševskih »borcev« za
pravice otrok še nikoli ni bila tako velika, kot je danes in skrb za zagota-
vljanje (u)pravne ustreznosti dokumentacije in postopkov, ki predstavlja
pomembno plat sodobne »birokratizacije« šolstva, je motivirana pred-
vsem s centralnostjo diskurza otrokovih pravic v šolskem prostoru. So-
dobna šola se je znašla v položaju, ko mora upravičenost vseh svojih de-
janj in odločitev zagovarjati in pravno dokazovati pred strogim obličjem
svojih »uporabnikov«.
Kakovost izpolnjevanja obrazcev
Zadostitev pravnim standardom za zagotavljanje demokratično-
sti in spoštovanja pravic udeležencev vzgoje in izobraževanja je eden od
osrednjih vidikov sodobne skrbi za kakovost šolstva. Diskurz o kakovo-
sti, za katero nihče natančno ne ve, kaj pomeni, vsi pa naj bi se strinja-
li, da je nadvse zaželena, precej vidno soustvarja sodobno izobraževalno
ideologijo. Šolstvo prežema »epidemija ugotavljanja in zagotavljanja ka-
kovosti« (Gaber in Kos Kecojević, 2011: 11), zvezana s poplavo različnih
mehanizmov evalvacije.9
Trend zunanje evalvacije šolstva z nacionalnimi preverjanji znanja
in nadzorom šolske inšpekcije je že dolgo dopolnjen z mednarodnimi
preverjanji raznovrstnih »znanj« in različnimi nacionalnimi evalvacij-
skimi študijami.10 A smer, ki jo diskurz kakovosti pri nas ubira zadnjih
nekaj let in ki se kar najbolj sklada s sodobnim pedagoškim imaginari-
jem, je povezana predvsem z uveljavljanjem trenda notranje samoevalva-
cije. Izrecna dikcija kakovosti in samoevalvacije, ki danes vedno bolj na-
stopata v paru, je (kot že omenjeno v primeru vzgojnega načrta) od ne-
davnega prisotna tudi v šolski zakonodaji. V Zakonu o organizaciji in fi-
nanciranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) 20.a člen eksplicitno ure-
ja »ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti«,11 medtem ko se v 49. členu,
9 Temu ustrezno narašča tudi količina literature, v kateri se je mogoče podrobneje podučiti o razume-
vanju kategorije kakovosti ter projektih in strategijah njenega »ugotavljanja in zagotavljanja« v šolstvu
pri nas. Poleg informacij na spletni strani Urada za razvoj izobraževanja v okviru Ministrstva za izobra-
ževanje, znanost, kulturo in šport lahko omenimo nekaj vidnejših naslovov: Kakovost v šolstvu v Slove-
niji (Kos Kecojević in Gaber, 2011); Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti: teorija in praksa uvajanja samo-
evalvacije v šole in vrtce (Brejc et al., 2011); Samoevalvacija v šolah: Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in
zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol) – KVIZ (Brejc in Zavašnik Arčnik,
2010); Študija nacionalnih in mednarodnih pristopov h kakovosti v vzgoji in izobraževanju (Brejc et al., 2008);
Kazalniki kakovosti na področju ravnateljevega dela (Erčulj, 2008); Priporočila šolam za izvajanje samoevalva-
cije: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Mali et al., 2007).
10 Cf. spletna stran Urada za razvoj izobraževanja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
11 »Merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni
ter predloge nacionalnih evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in eval-
majo vzgojno ukrepanje šole, predvsem resnost obravnavanja morebitne
ogroženosti pravic njihovega otroka. Predanost starševskih »borcev« za
pravice otrok še nikoli ni bila tako velika, kot je danes in skrb za zagota-
vljanje (u)pravne ustreznosti dokumentacije in postopkov, ki predstavlja
pomembno plat sodobne »birokratizacije« šolstva, je motivirana pred-
vsem s centralnostjo diskurza otrokovih pravic v šolskem prostoru. So-
dobna šola se je znašla v položaju, ko mora upravičenost vseh svojih de-
janj in odločitev zagovarjati in pravno dokazovati pred strogim obličjem
svojih »uporabnikov«.
Kakovost izpolnjevanja obrazcev
Zadostitev pravnim standardom za zagotavljanje demokratično-
sti in spoštovanja pravic udeležencev vzgoje in izobraževanja je eden od
osrednjih vidikov sodobne skrbi za kakovost šolstva. Diskurz o kakovo-
sti, za katero nihče natančno ne ve, kaj pomeni, vsi pa naj bi se strinja-
li, da je nadvse zaželena, precej vidno soustvarja sodobno izobraževalno
ideologijo. Šolstvo prežema »epidemija ugotavljanja in zagotavljanja ka-
kovosti« (Gaber in Kos Kecojević, 2011: 11), zvezana s poplavo različnih
mehanizmov evalvacije.9
Trend zunanje evalvacije šolstva z nacionalnimi preverjanji znanja
in nadzorom šolske inšpekcije je že dolgo dopolnjen z mednarodnimi
preverjanji raznovrstnih »znanj« in različnimi nacionalnimi evalvacij-
skimi študijami.10 A smer, ki jo diskurz kakovosti pri nas ubira zadnjih
nekaj let in ki se kar najbolj sklada s sodobnim pedagoškim imaginari-
jem, je povezana predvsem z uveljavljanjem trenda notranje samoevalva-
cije. Izrecna dikcija kakovosti in samoevalvacije, ki danes vedno bolj na-
stopata v paru, je (kot že omenjeno v primeru vzgojnega načrta) od ne-
davnega prisotna tudi v šolski zakonodaji. V Zakonu o organizaciji in fi-
nanciranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) 20.a člen eksplicitno ure-
ja »ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti«,11 medtem ko se v 49. členu,
9 Temu ustrezno narašča tudi količina literature, v kateri se je mogoče podrobneje podučiti o razume-
vanju kategorije kakovosti ter projektih in strategijah njenega »ugotavljanja in zagotavljanja« v šolstvu
pri nas. Poleg informacij na spletni strani Urada za razvoj izobraževanja v okviru Ministrstva za izobra-
ževanje, znanost, kulturo in šport lahko omenimo nekaj vidnejših naslovov: Kakovost v šolstvu v Slove-
niji (Kos Kecojević in Gaber, 2011); Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti: teorija in praksa uvajanja samo-
evalvacije v šole in vrtce (Brejc et al., 2011); Samoevalvacija v šolah: Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in
zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (vrtcev in šol) – KVIZ (Brejc in Zavašnik Arčnik,
2010); Študija nacionalnih in mednarodnih pristopov h kakovosti v vzgoji in izobraževanju (Brejc et al., 2008);
Kazalniki kakovosti na področju ravnateljevega dela (Erčulj, 2008); Priporočila šolam za izvajanje samoevalva-
cije: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Mali et al., 2007).
10 Cf. spletna stran Urada za razvoj izobraževanja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
11 »Merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni
ter predloge nacionalnih evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in eval-
