Page 199 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 199
črka vrača udarec: nesmisel šolske birokracije 199
ga seznama vključuje poseben dnevnik, redovalnice, soglasja staršev o
vključitvi učenca v izobraževanje v bolnišnici, osebno mapo učenca in
obvestilo o izobraževanju v bolnišnici. Seznam učencev, ki se izobražu-
jejo v bolnišnici, se hrani trajno.
Leta 2012 je bil sprejet najnovejši Pravilnik o dokumentaciji v osnov-
ni šoli (ne le popravki, v celoti nov pravilnik), ki ne spreminja ničesar bi-
stvenega, razen da se v tabeli o dokumentaciji pod rubriko dokumentaci-
je o učencih doda individualiziran vzgojni načrt, ki se hrani do zaključ-
ka šolanja učenca (Ur. l. RS, št. 61/2012).
Otrokove pravice in (u)pravnost
Dokumentacija v osnovni šoli se je v prehodu iz osemletke v devet-
letko, kot je videti, natančneje predpisala in opredelila, znatno se je po-
večal njen zakonsko predvideni obseg, njena raba je podrobneje določe-
na. Zdi se, da je pridobila na pomembnosti in da se v spremembah pravil-
nikov odraža (u)pravna »profesionalizacija« osnovne šole in njene do-
kumentacije, ki se jemlje vedno bolj resno. Ta uradniški trend je v šolah
zvezan z imperativom upoštevanja in zagotavljanja otrokovih pravic in
pravic ostalih »udeležencev« vzgoje in izobraževanja. Diskurz o otro-
kovih pravicah je v naš prostor najočitneje vstopil s sprejetjem Konven-
cije Združenih narodov o otrokovih pravicah (cf. Kalčina, 1999: 29–51)
in pomembno določa tako idejno zasnovo kot zakonodajo slovenskega
šolstva (cf. Štefanc, 2002). V luči zagotavljanja pravic se je v šolah okre-
pil (u)pravni moment, ki spoštovanje pravic pogojuje s transparentno-
stjo in zakonitostjo uradnih postopkov. O trendu napredovanja (u)prav-
nosti priča med drugim vnos eksplicitnega določila o rabi Zakona o splo-
šnem upravnem postopku (ZUP) v Zakon o osnovni šoli,3 zaradi česar se v
določenih primerih ZUP uporablja v celoti, medtem ko se sicer v javno-
pravnih neupravnih zadevah (šolstvo izvaja javno službo in je zato jav-
nopravna zadeva) uporablja le smiselno.4 ZUP se pri izvajanju javne služ-
be sicer uporablja, ko se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov.
Po znakih, ki glede na »materialni smisel« definicije »upravne zade-
ve« neko področje podrejajo smiselni rabi ZUP tudi, če zakon tega eks-
3 »Določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se uporabljajo v postopkih v zvezi z vpisom,
prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu,
prepovedjo obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusom učenca, ki
se vzporedno izobražuje, oziroma statusom športnika in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, ki
zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa
(šola v naravi, prehrana, učbeniki).« (ZOsn-F, Ur. l. RS, št. 102/2007, 60.a člen)
4 »Smiselna« raba ZUP med drugim pomeni, da za zakonitost vodenja postopkov, pri katerih se
ZUP uporablja zgolj smiselno in ne v celoti, ni zahtevan strokovni izpit iz ZUP (cf. Kovač, 2007: 58).
ga seznama vključuje poseben dnevnik, redovalnice, soglasja staršev o
vključitvi učenca v izobraževanje v bolnišnici, osebno mapo učenca in
obvestilo o izobraževanju v bolnišnici. Seznam učencev, ki se izobražu-
jejo v bolnišnici, se hrani trajno.
Leta 2012 je bil sprejet najnovejši Pravilnik o dokumentaciji v osnov-
ni šoli (ne le popravki, v celoti nov pravilnik), ki ne spreminja ničesar bi-
stvenega, razen da se v tabeli o dokumentaciji pod rubriko dokumentaci-
je o učencih doda individualiziran vzgojni načrt, ki se hrani do zaključ-
ka šolanja učenca (Ur. l. RS, št. 61/2012).
Otrokove pravice in (u)pravnost
Dokumentacija v osnovni šoli se je v prehodu iz osemletke v devet-
letko, kot je videti, natančneje predpisala in opredelila, znatno se je po-
večal njen zakonsko predvideni obseg, njena raba je podrobneje določe-
na. Zdi se, da je pridobila na pomembnosti in da se v spremembah pravil-
nikov odraža (u)pravna »profesionalizacija« osnovne šole in njene do-
kumentacije, ki se jemlje vedno bolj resno. Ta uradniški trend je v šolah
zvezan z imperativom upoštevanja in zagotavljanja otrokovih pravic in
pravic ostalih »udeležencev« vzgoje in izobraževanja. Diskurz o otro-
kovih pravicah je v naš prostor najočitneje vstopil s sprejetjem Konven-
cije Združenih narodov o otrokovih pravicah (cf. Kalčina, 1999: 29–51)
in pomembno določa tako idejno zasnovo kot zakonodajo slovenskega
šolstva (cf. Štefanc, 2002). V luči zagotavljanja pravic se je v šolah okre-
pil (u)pravni moment, ki spoštovanje pravic pogojuje s transparentno-
stjo in zakonitostjo uradnih postopkov. O trendu napredovanja (u)prav-
nosti priča med drugim vnos eksplicitnega določila o rabi Zakona o splo-
šnem upravnem postopku (ZUP) v Zakon o osnovni šoli,3 zaradi česar se v
določenih primerih ZUP uporablja v celoti, medtem ko se sicer v javno-
pravnih neupravnih zadevah (šolstvo izvaja javno službo in je zato jav-
nopravna zadeva) uporablja le smiselno.4 ZUP se pri izvajanju javne služ-
be sicer uporablja, ko se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov.
Po znakih, ki glede na »materialni smisel« definicije »upravne zade-
ve« neko področje podrejajo smiselni rabi ZUP tudi, če zakon tega eks-
3 »Določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se uporabljajo v postopkih v zvezi z vpisom,
prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu,
prepovedjo obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusom učenca, ki
se vzporedno izobražuje, oziroma statusom športnika in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, ki
zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa
(šola v naravi, prehrana, učbeniki).« (ZOsn-F, Ur. l. RS, št. 102/2007, 60.a člen)
4 »Smiselna« raba ZUP med drugim pomeni, da za zakonitost vodenja postopkov, pri katerih se
ZUP uporablja zgolj smiselno in ne v celoti, ni zahtevan strokovni izpit iz ZUP (cf. Kovač, 2007: 58).
