Page 194 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 194
Drugo pedagoškega diskurza
celotne uradniške strukture, toliko lažje »zabriše« in prav kolikor po-
pustijo pritiskom »človečnosti«, je ogrožena njihova simbolna uradni-
ška identiteta.
»Domnevnost« vseprisotne, a nikjer povsem vidno utelešene, pred-
vsem pa na videz dobronamerne in »vedre« oblasti, domnevna ločenost
uradnega in zasebnega, katere problematičnost je dodatno poudarjena z
obsceno domačnostjo in sanjskim razpoloženjem nočnega prizorišča, ter
jamrajoče uradništvo, ki trpi pod pritiski nemogočih pravil in pričako-
vanj, dajejo nadvse primerno ozadje za vpraševanje o tematiki, ki jo tu-
kaj jemljemo v precep. K temu želimo dodati še zadrego, ki zaznamu-
je precej splošno izkušnjo z delovanjem birokracije in ki jo nazadnje do-
bro ponazarja zadnji navedeni odlomek. Na samem začetku Procesa, ko
k Josefu K. v odgovor na njegovo zvonjenje namesto sobarice z zajtrkom
vstopi eden od »stražnikov«, ki sta ga prišla »prijeti«, je »stražniko-
va« obleka upravičeno deležna posebne pozornosti. V njej se odraža po-
doba kompleksnega birokratskega aparata ter njegovih številnih postop-
kov, obrazcev in pravil. Birokracija ne nastopa v prepoznavni »stražni-
ški« uniformi in ne nosi jasnih znamenj oblasti; ko te »prime«, se nje-
na prisilnost navzven komajda opazi. V vsej svoji zapleteni razvejanosti
je najprej videti kot nekaj nadvse praktičnega in uporabnega, kot obleka
za potovanje, s številnimi »žepi, gumbi in zaponkami« – a kaj, ko si člo-
vek kljub temu nikakor ne more priti na jasno, čemu naj vsa ta birokrat-
ska kompleksnost pravzaprav služi.
V tovrstnem kafkovsko zapletenem in nejasnem okvirju smo nema-
ra ravno prav opremljeni, da se vprašamo po delovanju sodobne šolske
birokracije.
Šolska »birokracija« preseda predvsem »birokratom«
Na vprašanje, kaj jih najbolj moti v šoli in s čim so največje težave,
učitelji, ravnatelji in drugi pedagoški delavci pogosto odgovarjajo, da je
to naraščajoča količina administrativnega dela in birokracije, s katero se
morajo ukvarjati, namesto da bi se posvečali poučevanju in pedagoške-
mu delu. Količina administrativnega dela naj bi se v zadnjih dvajsetih le-
tih večkratno pomnožila, učitelji in ravnatelji naj bi se vse bolj spremi-
njali v administratorje in birokrate.
»Najhujši problem je ‘papirologija’ – papir je vse. Na šolskem področju ve-
lja ogromna količina zakonov in pravilnikov, vse je normirano. Ljudem, ki bi
radi delali na pedagoškem področju, vzame veliko časa ukvarjanje z zakoni-
tostjo in papirji. Postali smo gospodarska družba, kjer ni potreben pedagog,
celotne uradniške strukture, toliko lažje »zabriše« in prav kolikor po-
pustijo pritiskom »človečnosti«, je ogrožena njihova simbolna uradni-
ška identiteta.
»Domnevnost« vseprisotne, a nikjer povsem vidno utelešene, pred-
vsem pa na videz dobronamerne in »vedre« oblasti, domnevna ločenost
uradnega in zasebnega, katere problematičnost je dodatno poudarjena z
obsceno domačnostjo in sanjskim razpoloženjem nočnega prizorišča, ter
jamrajoče uradništvo, ki trpi pod pritiski nemogočih pravil in pričako-
vanj, dajejo nadvse primerno ozadje za vpraševanje o tematiki, ki jo tu-
kaj jemljemo v precep. K temu želimo dodati še zadrego, ki zaznamu-
je precej splošno izkušnjo z delovanjem birokracije in ki jo nazadnje do-
bro ponazarja zadnji navedeni odlomek. Na samem začetku Procesa, ko
k Josefu K. v odgovor na njegovo zvonjenje namesto sobarice z zajtrkom
vstopi eden od »stražnikov«, ki sta ga prišla »prijeti«, je »stražniko-
va« obleka upravičeno deležna posebne pozornosti. V njej se odraža po-
doba kompleksnega birokratskega aparata ter njegovih številnih postop-
kov, obrazcev in pravil. Birokracija ne nastopa v prepoznavni »stražni-
ški« uniformi in ne nosi jasnih znamenj oblasti; ko te »prime«, se nje-
na prisilnost navzven komajda opazi. V vsej svoji zapleteni razvejanosti
je najprej videti kot nekaj nadvse praktičnega in uporabnega, kot obleka
za potovanje, s številnimi »žepi, gumbi in zaponkami« – a kaj, ko si člo-
vek kljub temu nikakor ne more priti na jasno, čemu naj vsa ta birokrat-
ska kompleksnost pravzaprav služi.
V tovrstnem kafkovsko zapletenem in nejasnem okvirju smo nema-
ra ravno prav opremljeni, da se vprašamo po delovanju sodobne šolske
birokracije.
Šolska »birokracija« preseda predvsem »birokratom«
Na vprašanje, kaj jih najbolj moti v šoli in s čim so največje težave,
učitelji, ravnatelji in drugi pedagoški delavci pogosto odgovarjajo, da je
to naraščajoča količina administrativnega dela in birokracije, s katero se
morajo ukvarjati, namesto da bi se posvečali poučevanju in pedagoške-
mu delu. Količina administrativnega dela naj bi se v zadnjih dvajsetih le-
tih večkratno pomnožila, učitelji in ravnatelji naj bi se vse bolj spremi-
njali v administratorje in birokrate.
»Najhujši problem je ‘papirologija’ – papir je vse. Na šolskem področju ve-
lja ogromna količina zakonov in pravilnikov, vse je normirano. Ljudem, ki bi
radi delali na pedagoškem področju, vzame veliko časa ukvarjanje z zakoni-
tostjo in papirji. Postali smo gospodarska družba, kjer ni potreben pedagog,
