Page 178 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 178
Drugo pedagoškega diskurza
lizacija, ki jo izpelje evalvacija kot praksa oblasti, iz akreditirane vedno-
sti izključuje posameznike, skupine, pa tudi, kot smo videli, intelektual-
ne dejavnosti, torej celotna disciplinarna polja. Normalizacijska evalva-
cija si tako ustvarja nasprotnike, celo sovražnike, ki jih je treba odstrani-
ti, jih izničiti v samem redu vednosti. Slednji ni le prostor izražanja že-
lje po spoznanju, brezinteresne želje po resnici, ampak tudi prostor kon-
frontacije in iger moči. Sovražnik je tisti, ki se upira, zavrača, ugovarja,
torej tisti, ki se postavi po robu sistemu evalvacije. Treba je molčati. Od-
vzeta so mu vsa sredstva izražanja oziroma se mu jih vsaj poskuša odvze-
ti. Lahko si predstavljamo, kaj lahko iz tega izide: zaton in uničenje razi-
skovanja in univerze, katerih posledice ne bodo omejene na polje vedno-
sti, ampak bodo mnogo širše.
Kaj pa nekateri triletni otroci? Smo že začeli ocenjevati njihovo poten-
cialno nevarnost? Morda lahko med njimi najdemo bodoče akterje v znan-
stvenih uporih. Pametno bi jih bilo normalizirati že po prvih znakih.
Literatura
Foucault, M. (2003). Le pouvoir psychiatrique: Cours au Collège de Fran-
ce, 1973–1974, Paris: Gallimard, Le Seuil.
Foucault, M. (1999). Les anormaux: Cours au Collège de France, 1974–
1975, Paris: Gallimard, Le Seuil.
Weber, M. (1959). La vocation du savant. Le savant et le politique, Pa-
ris: Plon.
Prevedel Rok Benčin
lizacija, ki jo izpelje evalvacija kot praksa oblasti, iz akreditirane vedno-
sti izključuje posameznike, skupine, pa tudi, kot smo videli, intelektual-
ne dejavnosti, torej celotna disciplinarna polja. Normalizacijska evalva-
cija si tako ustvarja nasprotnike, celo sovražnike, ki jih je treba odstrani-
ti, jih izničiti v samem redu vednosti. Slednji ni le prostor izražanja že-
lje po spoznanju, brezinteresne želje po resnici, ampak tudi prostor kon-
frontacije in iger moči. Sovražnik je tisti, ki se upira, zavrača, ugovarja,
torej tisti, ki se postavi po robu sistemu evalvacije. Treba je molčati. Od-
vzeta so mu vsa sredstva izražanja oziroma se mu jih vsaj poskuša odvze-
ti. Lahko si predstavljamo, kaj lahko iz tega izide: zaton in uničenje razi-
skovanja in univerze, katerih posledice ne bodo omejene na polje vedno-
sti, ampak bodo mnogo širše.
Kaj pa nekateri triletni otroci? Smo že začeli ocenjevati njihovo poten-
cialno nevarnost? Morda lahko med njimi najdemo bodoče akterje v znan-
stvenih uporih. Pametno bi jih bilo normalizirati že po prvih znakih.
Literatura
Foucault, M. (2003). Le pouvoir psychiatrique: Cours au Collège de Fran-
ce, 1973–1974, Paris: Gallimard, Le Seuil.
Foucault, M. (1999). Les anormaux: Cours au Collège de France, 1974–
1975, Paris: Gallimard, Le Seuil.
Weber, M. (1959). La vocation du savant. Le savant et le politique, Pa-
ris: Plon.
Prevedel Rok Benčin
