Page 175 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 175
evalvacija: oblast, za katero se predpostavlja, da ve 175
majhen vpliv na populacijo. Pravi sili sta mnenje in domišljija, ki, kot
pravi Pascal, vladata svetu. Ni torej težko razumeti, da se ju želi oblast
polastiti in ju nadzorovati, postati njuna gospodarica. Zadeve si moramo
ogledati pobliže. Videli smo, da povezava med oblastjo in vednostjo ni
tako ohlapna, kot smo morda domnevali, temveč je notranja in globoka.
Predvsem je naša družba družba znanja, ki je vse bolj kompleksno. Naj-
preprostejša dejanja pogosto zahtevajo razpolaganje s pomembnim teh-
ničnim znanjem, ki je postalo že samoumevno: priskrbeti si elektron-
sko letalsko vozovnico, telefonirati s prenosnikom, uporabljati računal-
nik itn. Oblast zato ne more ostati indiferentna ne do tehničnih znanj,
ne do temeljnih raziskav, ki stojijo za njimi. Oblast ne more ostati odma-
knjena od vednosti, ne da bi se sama marginalizirala in izgubila nadzor
nad družbo. Interes oblasti za vednost seveda ne temelji na čisti želji po
spoznanju, ne gre torej za iskanje resnice kot takšne, ampak za nekaj, kar
bi poimenoval akreditacija nekega mišljenja, mnenja ali diskurza kot re-
sničnega. Oblast torej zanima resnica kot norma, torej kot način, na ka-
terega določeno pravilo v danem trenutku obvelja kot norma resnične-
ga. Proces akreditacije je za oblast zanimiv zato, ker postavlja normo, ki
omogoča razlikovati med resničnim in lažnim, sprejemljivim in nespre-
jemljivim, normalnim in nenormalnim, učinkovitim in neučinkovitim
itn. Drugače rečeno, akreditacija oblasti omogoča vpeljati določen režim
resnice diskurzov. Intervencija oblasti v polje vednosti je tako imanen-
tna intervencija. Za samo oblast pa je nepogrešljiva. Njeni učinki niso
le kognitivni in intelektualni, ampak tudi socialni, pravni in politični.
Oblast v vednost vnese red, ki ga lahko upravičeno razumemo kot disci-
plinarnega. K temu se še vrnem.
Michel Foucault je podoben proces analiziral na povsem drugem
področju; analiziral je vlogo psihiatrične ekspertize na sodiščih, pred-
vsem v zvezi z ekonomijo prekrškov in kazni. Na seminarju Le pouvoir
psychiatrique na Collège de France med letoma 1973 in 1974 je predlagal
naslednjo splošno tezo kot predmet svojega raziskovanja: »Po mojem je
problem predvsem v naslednjem: najprej, ali niso prav dispozitivi oblasti
– z vsem, kar je na besedi ‘oblast’ še enigmatičnega in kar bomo še mora-
li raziskati – izhodiščna točka, ki ji moramo znati pripisati formacijo di-
skurzivnih praks. Kako tej organizaciji oblasti, njenim taktikam in stra-
tegijam, uspe odpreti prostor afirmacijam, negacijam, izkustvom, teori-
jam, skratka, celotni igri resnice? Dispozitivi oblasti in igra resnice, dis-
pozitivi oblasti in diskurzi resnice – okoli tega se bodo letos vrtele moje
raziskave.« (Foucault, 2003: 15) Problematika, ki jo Foucault umesti v
temo psihiatrične ekspertize, se mi zdi primerna za razlago precej obšir-
majhen vpliv na populacijo. Pravi sili sta mnenje in domišljija, ki, kot
pravi Pascal, vladata svetu. Ni torej težko razumeti, da se ju želi oblast
polastiti in ju nadzorovati, postati njuna gospodarica. Zadeve si moramo
ogledati pobliže. Videli smo, da povezava med oblastjo in vednostjo ni
tako ohlapna, kot smo morda domnevali, temveč je notranja in globoka.
Predvsem je naša družba družba znanja, ki je vse bolj kompleksno. Naj-
preprostejša dejanja pogosto zahtevajo razpolaganje s pomembnim teh-
ničnim znanjem, ki je postalo že samoumevno: priskrbeti si elektron-
sko letalsko vozovnico, telefonirati s prenosnikom, uporabljati računal-
nik itn. Oblast zato ne more ostati indiferentna ne do tehničnih znanj,
ne do temeljnih raziskav, ki stojijo za njimi. Oblast ne more ostati odma-
knjena od vednosti, ne da bi se sama marginalizirala in izgubila nadzor
nad družbo. Interes oblasti za vednost seveda ne temelji na čisti želji po
spoznanju, ne gre torej za iskanje resnice kot takšne, ampak za nekaj, kar
bi poimenoval akreditacija nekega mišljenja, mnenja ali diskurza kot re-
sničnega. Oblast torej zanima resnica kot norma, torej kot način, na ka-
terega določeno pravilo v danem trenutku obvelja kot norma resnične-
ga. Proces akreditacije je za oblast zanimiv zato, ker postavlja normo, ki
omogoča razlikovati med resničnim in lažnim, sprejemljivim in nespre-
jemljivim, normalnim in nenormalnim, učinkovitim in neučinkovitim
itn. Drugače rečeno, akreditacija oblasti omogoča vpeljati določen režim
resnice diskurzov. Intervencija oblasti v polje vednosti je tako imanen-
tna intervencija. Za samo oblast pa je nepogrešljiva. Njeni učinki niso
le kognitivni in intelektualni, ampak tudi socialni, pravni in politični.
Oblast v vednost vnese red, ki ga lahko upravičeno razumemo kot disci-
plinarnega. K temu se še vrnem.
Michel Foucault je podoben proces analiziral na povsem drugem
področju; analiziral je vlogo psihiatrične ekspertize na sodiščih, pred-
vsem v zvezi z ekonomijo prekrškov in kazni. Na seminarju Le pouvoir
psychiatrique na Collège de France med letoma 1973 in 1974 je predlagal
naslednjo splošno tezo kot predmet svojega raziskovanja: »Po mojem je
problem predvsem v naslednjem: najprej, ali niso prav dispozitivi oblasti
– z vsem, kar je na besedi ‘oblast’ še enigmatičnega in kar bomo še mora-
li raziskati – izhodiščna točka, ki ji moramo znati pripisati formacijo di-
skurzivnih praks. Kako tej organizaciji oblasti, njenim taktikam in stra-
tegijam, uspe odpreti prostor afirmacijam, negacijam, izkustvom, teori-
jam, skratka, celotni igri resnice? Dispozitivi oblasti in igra resnice, dis-
pozitivi oblasti in diskurzi resnice – okoli tega se bodo letos vrtele moje
raziskave.« (Foucault, 2003: 15) Problematika, ki jo Foucault umesti v
temo psihiatrične ekspertize, se mi zdi primerna za razlago precej obšir-
