Page 161 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 161
antropološka analiza narcisizma
v izbranih slovenskih osnovnih šolah 161
ternativni pristopi kaznovanja, t. i. terapevtski pristopi reševanja disci-
plinske problematike. Delavci v svetovalnih službah so poudarili, da je
njihovo poglavitno orodje pri obravnavanju kršiteljev šolskih pravil po-
govor z učenci, starši, svetovanje in usmerjanje k drugim svetovalnim
ustanovam, ko šola nima ustreznih pristojnosti, predvsem ko so v ozadju
neprimernega obnašanja otrok neustrezne družinske razmere.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da nivo in odnos do znanja pri dana-
šnjih slovenskih šolarjih dosegata bistveno nižjo raven. Učenci znanja ne
dojemajo več kot vrednote same po sebi, za katero se splača učiti, ampak
so jim ključne le ocene kot nagrada, prestiž za njihov trud. Še bolj proble-
matično pa se večini sogovornikov zdi, da želijo priti učenci do dobrih
ocen s čim manj truda in vloženega dela, tudi z goljufijami. Vprašani me-
nijo, da je k temu pripomogel hierarhični sistem šolanja, ki spodbuja su-
rovo tekmovalnost med učenci, da se borijo za čim boljše ocene, ki so iz-
hodišče za nadaljnje šolanje na bolj elitnih srednjih šolah ter fakulte-
tah. V to otroke spodbujajo starši z namenom, da si bodo tako omogo-
čili boljše možnosti za vstop na prestižnejše srednje šole in nadaljnje sto-
pnje izobraževanja ter posledično zasedli dobro plačano delovno mesto.
Večina pedagoških delavcev namreč pri današnjih otrocih zaznava upo-
števanje predvsem pomena materialnih dobrin kot odločujočega pri nji-
hovem vrednotenju sveta. K temu jih vodijo zgledi staršev, ki so zelo za-
posleni s službami, pogosto nimajo dovolj časa za otroke in jih zato zasi-
pajo z različnimi materialnimi dobrinami, da se na tak način otrokom
odkupijo za pomanjkanje časa zanje.
Analiza gradiva, pridobljenega z opazovanjem z neposredno udelež-
bo, pri obravnavi te teme v vseh izpostavljenih vidikih sovpada z mnenji
sogovornikov – antropoloških informatorjev pedagoške stroke.
Zaključek
V pričujočem prispevku smo poskušali predstaviti vzgojne vidike
narcisizma kot funkcionalne libidinalne ekonomije potrošniškega kapi-
talizma. Osrednji namen je bil prikazati, kakšni so prevladujoči vzgoj-
ni trendi v sodobni družbi, saj predstavlja vzgoja temelj družbene repro-
dukcije. Pri predstavljeni empirični raziskavi smo se osredotočili pred-
vsem na prisotnost permisivnih, oz. že laissez-faire vzgojnih konceptov
v sodobni slovenski osnovni šoli z namenom ugotoviti, ali predstavlja
šola osrednji ideološki aparat kapitalistične družbe, ki s svojimi permi-
sivnimi vzgojnimi prijemi nadaljuje družinsko vzgojo in ključno vpliva
na reprodukcijo narcisistične potrošniške družbe. Raziskava je potrdila
teoretske predpostavke, da je večina otrok v današnji potrošniški družbi
v izbranih slovenskih osnovnih šolah 161
ternativni pristopi kaznovanja, t. i. terapevtski pristopi reševanja disci-
plinske problematike. Delavci v svetovalnih službah so poudarili, da je
njihovo poglavitno orodje pri obravnavanju kršiteljev šolskih pravil po-
govor z učenci, starši, svetovanje in usmerjanje k drugim svetovalnim
ustanovam, ko šola nima ustreznih pristojnosti, predvsem ko so v ozadju
neprimernega obnašanja otrok neustrezne družinske razmere.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da nivo in odnos do znanja pri dana-
šnjih slovenskih šolarjih dosegata bistveno nižjo raven. Učenci znanja ne
dojemajo več kot vrednote same po sebi, za katero se splača učiti, ampak
so jim ključne le ocene kot nagrada, prestiž za njihov trud. Še bolj proble-
matično pa se večini sogovornikov zdi, da želijo priti učenci do dobrih
ocen s čim manj truda in vloženega dela, tudi z goljufijami. Vprašani me-
nijo, da je k temu pripomogel hierarhični sistem šolanja, ki spodbuja su-
rovo tekmovalnost med učenci, da se borijo za čim boljše ocene, ki so iz-
hodišče za nadaljnje šolanje na bolj elitnih srednjih šolah ter fakulte-
tah. V to otroke spodbujajo starši z namenom, da si bodo tako omogo-
čili boljše možnosti za vstop na prestižnejše srednje šole in nadaljnje sto-
pnje izobraževanja ter posledično zasedli dobro plačano delovno mesto.
Večina pedagoških delavcev namreč pri današnjih otrocih zaznava upo-
števanje predvsem pomena materialnih dobrin kot odločujočega pri nji-
hovem vrednotenju sveta. K temu jih vodijo zgledi staršev, ki so zelo za-
posleni s službami, pogosto nimajo dovolj časa za otroke in jih zato zasi-
pajo z različnimi materialnimi dobrinami, da se na tak način otrokom
odkupijo za pomanjkanje časa zanje.
Analiza gradiva, pridobljenega z opazovanjem z neposredno udelež-
bo, pri obravnavi te teme v vseh izpostavljenih vidikih sovpada z mnenji
sogovornikov – antropoloških informatorjev pedagoške stroke.
Zaključek
V pričujočem prispevku smo poskušali predstaviti vzgojne vidike
narcisizma kot funkcionalne libidinalne ekonomije potrošniškega kapi-
talizma. Osrednji namen je bil prikazati, kakšni so prevladujoči vzgoj-
ni trendi v sodobni družbi, saj predstavlja vzgoja temelj družbene repro-
dukcije. Pri predstavljeni empirični raziskavi smo se osredotočili pred-
vsem na prisotnost permisivnih, oz. že laissez-faire vzgojnih konceptov
v sodobni slovenski osnovni šoli z namenom ugotoviti, ali predstavlja
šola osrednji ideološki aparat kapitalistične družbe, ki s svojimi permi-
sivnimi vzgojnimi prijemi nadaljuje družinsko vzgojo in ključno vpliva
na reprodukcijo narcisistične potrošniške družbe. Raziskava je potrdila
teoretske predpostavke, da je večina otrok v današnji potrošniški družbi
