Page 159 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 159
antropološka analiza narcisizma
v izbranih slovenskih osnovnih šolah 159
jakosti omenjenih lastnosti, saj se kaže grandioznost, nastopaštvo, ošab-
nost in aroganca že v patološki obliki. Večina učencev pa izkazuje vsaj
nekaj omenjenih lastnosti, predvsem ko gre za priznavanje lastne krivde
ter podrejanje splošno veljavnim normam in učiteljevi avtoriteti per se.
Večina učencev je pri pouku nemotivirana za delo, razen če niso stimuli-
rani s pozitivnimi motivacijami, tj. nagradami in pohvalami, pogosto so
nekritični do svojega dela ter poskušajo čim bolj prikrojiti šolska pravila
v lastno korist. Narcisistično obnašanje večine v skupini postane proble-
matično predvsem takrat, ko med seboj trčijo različni narcisistični inte-
resi in hočejo biti vsi prvi ali najboljši. Takrat se vname med njimi zelo
agresivno tekmovalno obnašanje, ne glede na sredstva in posledice (po-
gosto pri skupinskem delu).
Šola kot ideološki aparat kapitalistične družbe5
Z drugo poglavitno temo smo želeli ugotoviti, ali šola kot ključna
institucija kulturne transmisije s favoriziranjem permisivnosti vsaj po-
sredno oblikuje potrošniško kulturo. Analizirali smo upadanje avtori-
tete ter avtonomnosti učiteljev, nad katerimi je vse bolj zaznati zuna-
nje pritiske staršev, pogosto pogojevane s pritiski kapitala. Zanimala nas
je doslednost kaznovanja v šolah in prisotnost terapevtskega pristopa k
reševanju konfliktov. Raziskovali smo, ali šolski sistem posreduje učen-
cem ustrezen odnos do znanja kot vrednote, ali jih, nasprotno, spodbu-
ja zgolj k pridobivanju ocen. Zanimal nas je odnos pedagoških delavcev
do neprestanih sprememb v šolstvu ter njihovo mnenje o povečani biro-
kratizaciji šolskega dela. Kot osrednje smo poskušali ugotoviti, ali šolska
vzgoja dopolnjuje permisivno, pogosto že vse dopuščajočo vzgojo v dru-
žinah, ki vodi k oblikovanju narcisističnih osebnostnih tipov, funkcio-
nalnih za obstoj potrošniške družbe.
Vsi sogovorniki so se strinjali, da so demokratični vzgojni pristo-
pi izrazito zastopani v prenovljenih kurikulih. V današnji osnovni šoli
se favorizirajo demokratične oblike dela, ki vključujejo aktivno sodelo-
vanje učencev. Gre za delo v skupinah, timsko delo, praktično eksperi-
mentiranje pri naravoslovnih predmetih, projektne naloge, vključevanje
otrok v reševanje konfliktnih situacij v šoli, upoštevanje njihovega mne-
nja idr., kar smo že izpostavili. Taki pristopi so se izkazali za učinkovi-
5 »Šola opravlja poleg družine temeljno socializacijsko funkcijo. Njena naloga je, da sistematično po-
sreduje znanje in pravila vladajočega reda bodočim nosilcem družbenih odnosov. Zato je, kot pra-
vi Althusser, šola prvi ideološki aparat države; s tem ko posameznika podreja pravilom vladajočega
reda, omogoča ideološko reprodukcijo družbe. Za opravljanje te funkcije prenašanja znanj in pravil
na učence pa je prvi pogoj, da je oblikovana kot enoten prostor discipliniranja in nadzorovanja.« (Sa-
lecl, 1991: 106) Cf. Althusser, 1980, 38–99.
v izbranih slovenskih osnovnih šolah 159
jakosti omenjenih lastnosti, saj se kaže grandioznost, nastopaštvo, ošab-
nost in aroganca že v patološki obliki. Večina učencev pa izkazuje vsaj
nekaj omenjenih lastnosti, predvsem ko gre za priznavanje lastne krivde
ter podrejanje splošno veljavnim normam in učiteljevi avtoriteti per se.
Večina učencev je pri pouku nemotivirana za delo, razen če niso stimuli-
rani s pozitivnimi motivacijami, tj. nagradami in pohvalami, pogosto so
nekritični do svojega dela ter poskušajo čim bolj prikrojiti šolska pravila
v lastno korist. Narcisistično obnašanje večine v skupini postane proble-
matično predvsem takrat, ko med seboj trčijo različni narcisistični inte-
resi in hočejo biti vsi prvi ali najboljši. Takrat se vname med njimi zelo
agresivno tekmovalno obnašanje, ne glede na sredstva in posledice (po-
gosto pri skupinskem delu).
Šola kot ideološki aparat kapitalistične družbe5
Z drugo poglavitno temo smo želeli ugotoviti, ali šola kot ključna
institucija kulturne transmisije s favoriziranjem permisivnosti vsaj po-
sredno oblikuje potrošniško kulturo. Analizirali smo upadanje avtori-
tete ter avtonomnosti učiteljev, nad katerimi je vse bolj zaznati zuna-
nje pritiske staršev, pogosto pogojevane s pritiski kapitala. Zanimala nas
je doslednost kaznovanja v šolah in prisotnost terapevtskega pristopa k
reševanju konfliktov. Raziskovali smo, ali šolski sistem posreduje učen-
cem ustrezen odnos do znanja kot vrednote, ali jih, nasprotno, spodbu-
ja zgolj k pridobivanju ocen. Zanimal nas je odnos pedagoških delavcev
do neprestanih sprememb v šolstvu ter njihovo mnenje o povečani biro-
kratizaciji šolskega dela. Kot osrednje smo poskušali ugotoviti, ali šolska
vzgoja dopolnjuje permisivno, pogosto že vse dopuščajočo vzgojo v dru-
žinah, ki vodi k oblikovanju narcisističnih osebnostnih tipov, funkcio-
nalnih za obstoj potrošniške družbe.
Vsi sogovorniki so se strinjali, da so demokratični vzgojni pristo-
pi izrazito zastopani v prenovljenih kurikulih. V današnji osnovni šoli
se favorizirajo demokratične oblike dela, ki vključujejo aktivno sodelo-
vanje učencev. Gre za delo v skupinah, timsko delo, praktično eksperi-
mentiranje pri naravoslovnih predmetih, projektne naloge, vključevanje
otrok v reševanje konfliktnih situacij v šoli, upoštevanje njihovega mne-
nja idr., kar smo že izpostavili. Taki pristopi so se izkazali za učinkovi-
5 »Šola opravlja poleg družine temeljno socializacijsko funkcijo. Njena naloga je, da sistematično po-
sreduje znanje in pravila vladajočega reda bodočim nosilcem družbenih odnosov. Zato je, kot pra-
vi Althusser, šola prvi ideološki aparat države; s tem ko posameznika podreja pravilom vladajočega
reda, omogoča ideološko reprodukcijo družbe. Za opravljanje te funkcije prenašanja znanj in pravil
na učence pa je prvi pogoj, da je oblikovana kot enoten prostor discipliniranja in nadzorovanja.« (Sa-
lecl, 1991: 106) Cf. Althusser, 1980, 38–99.
