Page 157 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 157
antropološka analiza narcisizma
v izbranih slovenskih osnovnih šolah 157
ke (etski pristop), pri čemer smo ugotavljali, ali sta oba pristopa vedno
skladna.4
Pri analizi empirično pridobljenih podatkov smo zasledovali dve
poglavitni temi: »Patološki narcis kot produkt permisivne vzgoje« ter
»Šola kot ideološki aparat kapitalistične družbe«.
Patološki narcis kot produkt permisivne vzgoje
Pri analizi prve teme nas je zanimalo, ali prihajajo v današnjo osnov-
no šolo otroci, ki že kažejo narcisistične lastnosti in, če da, kako se te la-
stnosti v šoli manifestirajo ter ali je slovenski osnovnošolski sistem pri-
pravljen na narcisistično socializirane otroke.
Sogovornike v intervjujih smo najprej spraševali, kakšen je po nji-
hovem mnenju prevladujoč vzgojni trend v današnjih družinah, saj smo
želeli preučiti povezavo med permisivnim vzgojnim stilom in porastom
narcisističnosti. Vsi so pojasnjevali, da zaznavajo zelo svobodno, demo-
kratično, permisivno vzgojo, saj poskušajo novodobni starši svoje otro-
ke zelo vključevati v dogajanje v družini. Pogosto starši preveč upošteva-
jo mnenja otrok ter jih obravnavajo kot enakovredne partnerje in z njimi
vzdržujejo prijateljske odnose, na tak način pa izgubljajo ustrezno avto-
riteto, saj otrokom ne postavljajo jasnih zahtev in omejitev. Vsi sogovor-
niki so poudarili, da starši pogosto vzgajajo nedosledno, preveč popu-
ščajo in kampanjsko kaznujejo, kar vodi v preoblikovanje permisivnega
koncepta vzgoje v vse dopuščajočega, brez ustreznih omejitev za otroke.
Tako se otroci že v predšolskem obdobju naučijo izigravati pravila sebi v
prid, kar postaja ob vstopu v šolo problematično. Sogovorniki so tudi iz-
postavili, da se otroke v današnjih družinah vse manj navaja na delo in
samostojnost pri vsakodnevnih opravilih (oblačenje, obuvanje, pripra-
va šolskih potrebščin), kar otroke okrni v samostojnosti ter bega v šoli,
predvsem v nižjih razredih, ko nimajo staršev v bližini, da bi delali stvari
namesto njih. Tudi pri opazovanju z udeležbo je bilo zaznati veliko pri-
merov nedosledne družinske vzgoje ter izrazitega pokroviteljstva staršev
nad otroki. Posledično smo opazili veliko problemov pri otrocih v šoli,
ko so morali upoštevati šolska pravila, saj od doma niso bili navajeni ni-
kakršnega brezkompromisnega podrejanja pravilom in avtoriteti.
4 V antropologiji je aktualna razprava o emskem oziroma etskem pristopu pri analizi terenskega dela.
Emski pogled zastopa notranji zorni kot, zorni kot nativcev, medtem ko predstavlja etski zorni kot
poskus objektivnega pogleda zunanjega opazovalca na določeno kulturo. Oba zorna kota sta nezve-
dljiva drug na drugega, saj če se opazovalec stopi z opazovano kulturo in jo zapiše na emski način,
je njegov zapis kulture širšemu krogu ljudi nerazumljiv, medtem ko je nasprotno, s pozicije etskega
zornega kota narejeni zapis opazovanim pripadnikom tuj in nerazumljiv (cf. Barfield, 2004: 148; Bar-
nouw, 1985: 149).
v izbranih slovenskih osnovnih šolah 157
ke (etski pristop), pri čemer smo ugotavljali, ali sta oba pristopa vedno
skladna.4
Pri analizi empirično pridobljenih podatkov smo zasledovali dve
poglavitni temi: »Patološki narcis kot produkt permisivne vzgoje« ter
»Šola kot ideološki aparat kapitalistične družbe«.
Patološki narcis kot produkt permisivne vzgoje
Pri analizi prve teme nas je zanimalo, ali prihajajo v današnjo osnov-
no šolo otroci, ki že kažejo narcisistične lastnosti in, če da, kako se te la-
stnosti v šoli manifestirajo ter ali je slovenski osnovnošolski sistem pri-
pravljen na narcisistično socializirane otroke.
Sogovornike v intervjujih smo najprej spraševali, kakšen je po nji-
hovem mnenju prevladujoč vzgojni trend v današnjih družinah, saj smo
želeli preučiti povezavo med permisivnim vzgojnim stilom in porastom
narcisističnosti. Vsi so pojasnjevali, da zaznavajo zelo svobodno, demo-
kratično, permisivno vzgojo, saj poskušajo novodobni starši svoje otro-
ke zelo vključevati v dogajanje v družini. Pogosto starši preveč upošteva-
jo mnenja otrok ter jih obravnavajo kot enakovredne partnerje in z njimi
vzdržujejo prijateljske odnose, na tak način pa izgubljajo ustrezno avto-
riteto, saj otrokom ne postavljajo jasnih zahtev in omejitev. Vsi sogovor-
niki so poudarili, da starši pogosto vzgajajo nedosledno, preveč popu-
ščajo in kampanjsko kaznujejo, kar vodi v preoblikovanje permisivnega
koncepta vzgoje v vse dopuščajočega, brez ustreznih omejitev za otroke.
Tako se otroci že v predšolskem obdobju naučijo izigravati pravila sebi v
prid, kar postaja ob vstopu v šolo problematično. Sogovorniki so tudi iz-
postavili, da se otroke v današnjih družinah vse manj navaja na delo in
samostojnost pri vsakodnevnih opravilih (oblačenje, obuvanje, pripra-
va šolskih potrebščin), kar otroke okrni v samostojnosti ter bega v šoli,
predvsem v nižjih razredih, ko nimajo staršev v bližini, da bi delali stvari
namesto njih. Tudi pri opazovanju z udeležbo je bilo zaznati veliko pri-
merov nedosledne družinske vzgoje ter izrazitega pokroviteljstva staršev
nad otroki. Posledično smo opazili veliko problemov pri otrocih v šoli,
ko so morali upoštevati šolska pravila, saj od doma niso bili navajeni ni-
kakršnega brezkompromisnega podrejanja pravilom in avtoriteti.
4 V antropologiji je aktualna razprava o emskem oziroma etskem pristopu pri analizi terenskega dela.
Emski pogled zastopa notranji zorni kot, zorni kot nativcev, medtem ko predstavlja etski zorni kot
poskus objektivnega pogleda zunanjega opazovalca na določeno kulturo. Oba zorna kota sta nezve-
dljiva drug na drugega, saj če se opazovalec stopi z opazovano kulturo in jo zapiše na emski način,
je njegov zapis kulture širšemu krogu ljudi nerazumljiv, medtem ko je nasprotno, s pozicije etskega
zornega kota narejeni zapis opazovanim pripadnikom tuj in nerazumljiv (cf. Barfield, 2004: 148; Bar-
nouw, 1985: 149).
