Page 158 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 158
Drugo pedagoškega diskurza
Pridružujemo se ugotovitvam večine sogovornikov, ki pri svojem delu
v šoli že zaznavajo trend negativnih posledic domače permisivne vzgo-
je. Večina meni, da v družinski vzgoji starši delajo veliko napak, kot so:
nedosledno vztrajanje pri določenem dogovoru, nezasluženo nagrajeva-
nje, odsotnost kaznovanja. Otroci pa so večkrat nasprotno izpostavili,
da želijo sami več pravil in omejitev od staršev, saj potrebujejo, da se nek-
do z njimi ukvarja, ne pa, da jim starši popuščajo iz strahu, da se jim ne
bi zamerili.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali kažejo ti nedosledno vzgajani
otroci v šoli narcisistične lastnosti, ali pedagoški delavci te lastnosti pre-
poznavajo in zaznavajo ter ali te lastnosti ogrožajo pedagoško delo. Sogo-
vornike smo najprej spraševali o obnašanju permisivno vzgajanih učen-
cev šoli. Današnje otroke so opisovali kot bolj sproščene, direktne, od-
zivne, predrzne, arogantne, samovšečne v primerjavi z otroki prejšnjih
generacij. Poudarili so, da je v šoli zaznati precej razvajenosti, razkazo-
vanja in nastopaštva z materialnimi dobrinami, egoizma, individualiz-
ma ter tekmovalnosti, učenci nočejo upoštevati splošno veljavnih pravil.
Nihče od vprašanih ni samodejno uporabil izraza narcisizem, zato smo
naknadno vse sogovornike vprašali, ali termin razumejo in ali ga opaža-
jo pri učencih v osnovni šoli. Vsi so termin razumeli in ga znali opisati
ter izpostavili, da ga v šoli sicer opažajo, a le pri redkih izjemah. Zato se
večini pojav narcisizma v šoli ne zdi problematičen, saj le manjše število
vprašanih meni, da je večina današnjih otrok narcisističnih. Zaznavajo
pa porast narcisističnega obnašanja pri nekaterih starših, ki so osredoto-
čeni zgolj na lastnega otroka in želijo po lastnih merilih krojiti delo šole.
V tem pogledu se mnenja večine vprašanih pedagoških delavcev raz-
likujejo od podatkov, pridobljenih z neposredno udeležbo. Na podla-
gi distancirane analize zapisov, zbranih v terenskih dnevnikih, se je na
podlagi antropološkega terenskega dela izkazalo, da je dejansko večina
otrok v slovenski osnovni šoli narcisističnih. In sicer: pri velikem števi-
lu učencev je prisotno nasprotovanje učiteljem, uveljavljanje lastnih zah-
tev, ki jih poskušajo izsiliti na različne načine: z odgovarjanjem, nespo-
štovanjem pravil, goljufanjem, laganjem, jokom, trmo, spogledovanjem,
prikrajanjem resnice v lastno korist, nepriznavanjem lastne krivde in na-
pak, nastopaštvom, željo po izstopanju ter usmerjanju pozornosti učite-
ljev zgolj nase. Pogosto lažejo brez obžalovanja, niso se sposobni vživlja-
ti v občutke drugih, zato so pogosto zelo agresivni do vseh, ki jim stojijo
na poti pri uveljavljanju lastnih želja, njihov prag anksioznosti pa je zelo
nizek in so zato zelo hitro prizadeti, če se poskuša kdo drug uveljavlja-
ti namesto njih. Nekateri posamezniki v razredih izraziteje izstopajo po
Pridružujemo se ugotovitvam večine sogovornikov, ki pri svojem delu
v šoli že zaznavajo trend negativnih posledic domače permisivne vzgo-
je. Večina meni, da v družinski vzgoji starši delajo veliko napak, kot so:
nedosledno vztrajanje pri določenem dogovoru, nezasluženo nagrajeva-
nje, odsotnost kaznovanja. Otroci pa so večkrat nasprotno izpostavili,
da želijo sami več pravil in omejitev od staršev, saj potrebujejo, da se nek-
do z njimi ukvarja, ne pa, da jim starši popuščajo iz strahu, da se jim ne
bi zamerili.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali kažejo ti nedosledno vzgajani
otroci v šoli narcisistične lastnosti, ali pedagoški delavci te lastnosti pre-
poznavajo in zaznavajo ter ali te lastnosti ogrožajo pedagoško delo. Sogo-
vornike smo najprej spraševali o obnašanju permisivno vzgajanih učen-
cev šoli. Današnje otroke so opisovali kot bolj sproščene, direktne, od-
zivne, predrzne, arogantne, samovšečne v primerjavi z otroki prejšnjih
generacij. Poudarili so, da je v šoli zaznati precej razvajenosti, razkazo-
vanja in nastopaštva z materialnimi dobrinami, egoizma, individualiz-
ma ter tekmovalnosti, učenci nočejo upoštevati splošno veljavnih pravil.
Nihče od vprašanih ni samodejno uporabil izraza narcisizem, zato smo
naknadno vse sogovornike vprašali, ali termin razumejo in ali ga opaža-
jo pri učencih v osnovni šoli. Vsi so termin razumeli in ga znali opisati
ter izpostavili, da ga v šoli sicer opažajo, a le pri redkih izjemah. Zato se
večini pojav narcisizma v šoli ne zdi problematičen, saj le manjše število
vprašanih meni, da je večina današnjih otrok narcisističnih. Zaznavajo
pa porast narcisističnega obnašanja pri nekaterih starših, ki so osredoto-
čeni zgolj na lastnega otroka in želijo po lastnih merilih krojiti delo šole.
V tem pogledu se mnenja večine vprašanih pedagoških delavcev raz-
likujejo od podatkov, pridobljenih z neposredno udeležbo. Na podla-
gi distancirane analize zapisov, zbranih v terenskih dnevnikih, se je na
podlagi antropološkega terenskega dela izkazalo, da je dejansko večina
otrok v slovenski osnovni šoli narcisističnih. In sicer: pri velikem števi-
lu učencev je prisotno nasprotovanje učiteljem, uveljavljanje lastnih zah-
tev, ki jih poskušajo izsiliti na različne načine: z odgovarjanjem, nespo-
štovanjem pravil, goljufanjem, laganjem, jokom, trmo, spogledovanjem,
prikrajanjem resnice v lastno korist, nepriznavanjem lastne krivde in na-
pak, nastopaštvom, željo po izstopanju ter usmerjanju pozornosti učite-
ljev zgolj nase. Pogosto lažejo brez obžalovanja, niso se sposobni vživlja-
ti v občutke drugih, zato so pogosto zelo agresivni do vseh, ki jim stojijo
na poti pri uveljavljanju lastnih želja, njihov prag anksioznosti pa je zelo
nizek in so zato zelo hitro prizadeti, če se poskuša kdo drug uveljavlja-
ti namesto njih. Nekateri posamezniki v razredih izraziteje izstopajo po
