Page 156 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 156
Drugo pedagoškega diskurza
je zgradil lastno zavest, je zmožen spopada z avtoriteto. /.../ Permisivnost v
šoli tako proizvaja samovšečne posameznike, ki ‘samouresničujejo svojo no-
tranjost’, ne proizvede pa trdnega jaza, ki verjame v svoje sposobnosti. Če je
stara buržoazija za svoj vzpon potrebovala discipliniranega, vztrajnega po-
sameznika, ki zaupa vase, pa sodobna potrošniška družba in oblast birokra-
cije potrebujeta zlomljenega posameznika, ki je nesposoben voditi svoje ži-
vljenje brez pomoči terapevtskih znanj in institucij sodobne družbe.« (Sale-
cl, 1991: 113–114)
Empirična antropološka analiza narcisizma v izbranih
slovenskih osnovnih šolah
V nadaljevanju bo strnjeno predstavljena analiza podatkov, kvalita-
tivno pridobljenih v antropološki terenski študiji (cf. Vodopivec, 2008).
Študija temelji na analizi današnjega slovenskega šolskega prostora iz
vidika prisotnosti sodobnih permisivnih pedagoških paradigem z na-
menom ugotavljanja, ali dopolnjujejo večinsko permisivno družinsko
socializacijo in tako ključno sodelujejo pri reprodukciji narcisistične
potrošniške družbe. Temeljna metoda terenskega raziskovanja je bilo
opazovanje z neposredno udeležbo3 v osnovni šoli, ki je zajemalo pouk,
razredne ure, sodelovanje s starši v obliki govorilnih ur in roditeljskih
sestankov, sodelovanje z učitelji v neformalnih pogovorih ter formal-
nih oblikah strokovnega sodelovanja, kot so pedagoške konference, se-
minarji, posveti, projekti, študijske skupine, idr. Po poglobljeni anali-
zi dvoletnega zapisovanja etnografskega dnevnika opazovanj z neposre-
dno udeležbo v šoli je bila tematika permisivnosti v šoli ter zaznavanja
narcisističnosti preverjena še pri drugih pedagoških delavcih. Analizi-
ranih je bilo devetnajst poglobljenih intervjujev s pedagoškimi delavci
različnih profilov (učiteljice razrednega pouka, predmetne stopnje, sve-
tovalne službe, ravnatelji), različne starosti in iz različnih predelov Slo-
venije, poleg tega je bil opravljen fokusni razgovor s sedmimi pedago-
škimi delavkami.
Poskušali smo zaobjeti dve perspektivi: notranji vpogled opazoval-
ca (emski pristop) ter opise sogovornikov, informatorjev pedagoške stro-
3 Opazovanje z neposredno udeležbo predstavlja temelj antropološkega raziskovanja. Vključuje pri-
bližanje opazovalca določeni skupini, ki jo proučuje na način, da opazovani skupini ni neprijetno ob
prisotnosti opazovalca. Antropologi z opazovanjem z udeležbo zbirajo dokumente, ki pojasnjuje-
jo način življenja posameznikov, govorijo z ljudmi o različnih vsebinah, predvsem pa beležijo vsako-
dnevna opravila opazovanih posameznikov v terenski dnevnik. Po zaključenem terenskem delu, ki
naj bi trajalo vsaj dve leti, pa se umaknejo, da lahko iz distance intelektualizirajo pridobljene infor-
macije in jih postavijo v novo perspektivo ter oblikujejo svoja opažanja (Bernard, 1995: 137–141).
je zgradil lastno zavest, je zmožen spopada z avtoriteto. /.../ Permisivnost v
šoli tako proizvaja samovšečne posameznike, ki ‘samouresničujejo svojo no-
tranjost’, ne proizvede pa trdnega jaza, ki verjame v svoje sposobnosti. Če je
stara buržoazija za svoj vzpon potrebovala discipliniranega, vztrajnega po-
sameznika, ki zaupa vase, pa sodobna potrošniška družba in oblast birokra-
cije potrebujeta zlomljenega posameznika, ki je nesposoben voditi svoje ži-
vljenje brez pomoči terapevtskih znanj in institucij sodobne družbe.« (Sale-
cl, 1991: 113–114)
Empirična antropološka analiza narcisizma v izbranih
slovenskih osnovnih šolah
V nadaljevanju bo strnjeno predstavljena analiza podatkov, kvalita-
tivno pridobljenih v antropološki terenski študiji (cf. Vodopivec, 2008).
Študija temelji na analizi današnjega slovenskega šolskega prostora iz
vidika prisotnosti sodobnih permisivnih pedagoških paradigem z na-
menom ugotavljanja, ali dopolnjujejo večinsko permisivno družinsko
socializacijo in tako ključno sodelujejo pri reprodukciji narcisistične
potrošniške družbe. Temeljna metoda terenskega raziskovanja je bilo
opazovanje z neposredno udeležbo3 v osnovni šoli, ki je zajemalo pouk,
razredne ure, sodelovanje s starši v obliki govorilnih ur in roditeljskih
sestankov, sodelovanje z učitelji v neformalnih pogovorih ter formal-
nih oblikah strokovnega sodelovanja, kot so pedagoške konference, se-
minarji, posveti, projekti, študijske skupine, idr. Po poglobljeni anali-
zi dvoletnega zapisovanja etnografskega dnevnika opazovanj z neposre-
dno udeležbo v šoli je bila tematika permisivnosti v šoli ter zaznavanja
narcisističnosti preverjena še pri drugih pedagoških delavcih. Analizi-
ranih je bilo devetnajst poglobljenih intervjujev s pedagoškimi delavci
različnih profilov (učiteljice razrednega pouka, predmetne stopnje, sve-
tovalne službe, ravnatelji), različne starosti in iz različnih predelov Slo-
venije, poleg tega je bil opravljen fokusni razgovor s sedmimi pedago-
škimi delavkami.
Poskušali smo zaobjeti dve perspektivi: notranji vpogled opazoval-
ca (emski pristop) ter opise sogovornikov, informatorjev pedagoške stro-
3 Opazovanje z neposredno udeležbo predstavlja temelj antropološkega raziskovanja. Vključuje pri-
bližanje opazovalca določeni skupini, ki jo proučuje na način, da opazovani skupini ni neprijetno ob
prisotnosti opazovalca. Antropologi z opazovanjem z udeležbo zbirajo dokumente, ki pojasnjuje-
jo način življenja posameznikov, govorijo z ljudmi o različnih vsebinah, predvsem pa beležijo vsako-
dnevna opravila opazovanih posameznikov v terenski dnevnik. Po zaključenem terenskem delu, ki
naj bi trajalo vsaj dve leti, pa se umaknejo, da lahko iz distance intelektualizirajo pridobljene infor-
macije in jih postavijo v novo perspektivo ter oblikujejo svoja opažanja (Bernard, 1995: 137–141).
