Page 126 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 126
Drugo pedagoškega diskurza
šne liberalizacije se države odrekajo nekaterim pristojnostim regulacije
na račun trga in teles STO (Robertson in Verger, 2008).
V kontekstu transnacionalnega izobraževanja pridobiva visoko šol-
stvo značilnosti dobičkonosne storitve, ki jo je možno prodati posame-
znikom. Proces izobraževanja in usposabljanja postane izmenjava, kjer
je učitelj proizvajalec znanja, študent pa kupec. Znanje se razume kot tr-
žno blago. Ta pojav je zato poznan kot »poblagovljenje« visokega šol-
stva (Naidoo in Jamieson, 2005).
Empirična analiza je pokazala, da je bil trend poblagovljenja in tr-
govine v izobraževanju obravnavan in prisoten v diskurzu vse skozi bo-
lonjski proces. Na neki točki je razdvojil politične poglede foruma mini-
strov, odgovornih za visoko šolstvo. Države, iz katerih prihajajo univer-
ze »izvoznice«, niso bile naklonjene uradnemu omenjanju dogajanja v
STO, medtem ko je diskurzivna strategija nasprotnikov trgovanja z izo-
braževanjem vsebovala predvsem argumente skladnosti z akademskimi
vrednotami v nasprotju s trgovskimi oz. profitnimi cilji (glej poglavje o
Berlinu 2003). Poleg nekaterih podpisnic in organizacij je bila stalna in
glasna nasprotnica trenda poblagovljenja visokega šolstva predstavniška
organizacija evropskih študentov (ESU).
Z izjemo Berlinskega komunikeja je v dokumentih in ozadjih nji-
hove priprave le s težavo zaslediti odkrito zagovarjanje širjenja trgovine
s storitvami. Kljub temu se s pozorno analizo diskurza in posledic nje-
gove materializacije odkriva širši konceptualni ali paradigmatični pre-
obrat, ki jasno nakazuje trend poblagovljenja izobraževanja. Tenden-
ce k spodbujanju nadnacionalne, »mehke« regulacije oz. nezavezujo-
čega »mehkega« prava, kot so npr. standardi za zagotavljanje kakovo-
sti, ogrodja kvalifikacij, večdimenzionalna orodja za krepitev transpa-
rentnosti ipd. kažejo na trend prenašanja regulatornih pristojnosti iz na-
cionalnih na nadnacionalno raven. To pomeni, da se nadzor in regulaci-
ja visokega šolstva odmikata od demokratične oblasti in prehajata v pri-
stojnost mednarodnih in globalnih akterjev, kar je skladno z idejo preu-
smeritve regulacije izobraževalnih storitev v pristojnost STO, da bi s tem
olajšali prost pretok trgovine na svetovnem trgu (Scherrer, 2005; Hart-
mann, 2008). Postopno odrekanje regulacijskih pristojnosti v prid nad-
nacionalne ravni, ki bi bolje organizirala svetovne trge in gospodarstvo,
nekateri avtorji poimenujejo tudi »novi konstitucionalizem« (Hart-
mann, 2008).
Ko skupaj obravnavamo trend prenašanja pristojnosti na nadnacio-
nalno raven ter niz idej in ukrepov, kot so okrnjena vloga države, nad-
gradnja javnega financiranja z zasebnim, poudarjanje upravljavske avto-
šne liberalizacije se države odrekajo nekaterim pristojnostim regulacije
na račun trga in teles STO (Robertson in Verger, 2008).
V kontekstu transnacionalnega izobraževanja pridobiva visoko šol-
stvo značilnosti dobičkonosne storitve, ki jo je možno prodati posame-
znikom. Proces izobraževanja in usposabljanja postane izmenjava, kjer
je učitelj proizvajalec znanja, študent pa kupec. Znanje se razume kot tr-
žno blago. Ta pojav je zato poznan kot »poblagovljenje« visokega šol-
stva (Naidoo in Jamieson, 2005).
Empirična analiza je pokazala, da je bil trend poblagovljenja in tr-
govine v izobraževanju obravnavan in prisoten v diskurzu vse skozi bo-
lonjski proces. Na neki točki je razdvojil politične poglede foruma mini-
strov, odgovornih za visoko šolstvo. Države, iz katerih prihajajo univer-
ze »izvoznice«, niso bile naklonjene uradnemu omenjanju dogajanja v
STO, medtem ko je diskurzivna strategija nasprotnikov trgovanja z izo-
braževanjem vsebovala predvsem argumente skladnosti z akademskimi
vrednotami v nasprotju s trgovskimi oz. profitnimi cilji (glej poglavje o
Berlinu 2003). Poleg nekaterih podpisnic in organizacij je bila stalna in
glasna nasprotnica trenda poblagovljenja visokega šolstva predstavniška
organizacija evropskih študentov (ESU).
Z izjemo Berlinskega komunikeja je v dokumentih in ozadjih nji-
hove priprave le s težavo zaslediti odkrito zagovarjanje širjenja trgovine
s storitvami. Kljub temu se s pozorno analizo diskurza in posledic nje-
gove materializacije odkriva širši konceptualni ali paradigmatični pre-
obrat, ki jasno nakazuje trend poblagovljenja izobraževanja. Tenden-
ce k spodbujanju nadnacionalne, »mehke« regulacije oz. nezavezujo-
čega »mehkega« prava, kot so npr. standardi za zagotavljanje kakovo-
sti, ogrodja kvalifikacij, večdimenzionalna orodja za krepitev transpa-
rentnosti ipd. kažejo na trend prenašanja regulatornih pristojnosti iz na-
cionalnih na nadnacionalno raven. To pomeni, da se nadzor in regulaci-
ja visokega šolstva odmikata od demokratične oblasti in prehajata v pri-
stojnost mednarodnih in globalnih akterjev, kar je skladno z idejo preu-
smeritve regulacije izobraževalnih storitev v pristojnost STO, da bi s tem
olajšali prost pretok trgovine na svetovnem trgu (Scherrer, 2005; Hart-
mann, 2008). Postopno odrekanje regulacijskih pristojnosti v prid nad-
nacionalne ravni, ki bi bolje organizirala svetovne trge in gospodarstvo,
nekateri avtorji poimenujejo tudi »novi konstitucionalizem« (Hart-
mann, 2008).
Ko skupaj obravnavamo trend prenašanja pristojnosti na nadnacio-
nalno raven ter niz idej in ukrepov, kot so okrnjena vloga države, nad-
gradnja javnega financiranja z zasebnim, poudarjanje upravljavske avto-
