Page 127 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 127
soočenje idej o visokem šolstvu v evropi: diskurzi,
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 127
nomije univerz in njihovo konkurenčnost itn., lahko zaznamo obrise ve-
čjega ideološkega projekta, ki se odvija v ozadju visokošolskih reform in
sooblikuje diskurz bolonjskega procesa. Zlasti v luči poblagovljenja izo-
braževanja lahko govorimo o t. i. neoliberalni tendenci (Harvey, 2005;
Hill, 2007).
Trend poblagovljenja visokega šolstva je v nasprotju s stališči Sveta
Evrope, medtem ko idejni tok, ki ga v »bolonji« zastopa Evropska komi-
sija, poblagovljenja visokega šolstva ne izključuje povsem. Pregled doku-
mentov Evropske komisije o financiranju ali drugih dimenzijah visokega
šolstva odkriva znamenja razvoja diskurza in idej v smeri neoliberalnega
trenda, saj vsebujejo koncepte in diskurzivna sredstva, kot so npr. učin-
kovitost, zasebne koristi izobraževanja, sodelovanje pri plačevanju stro-
škov, šolnine ipd.12 Kljub temu iz diskurza Evropske komisije ni mogo-
če zaključiti, da gre za neposredno promoviranje poblagovljenja visoke-
ga šolstva. To velja tudi za vlogo Evropske komisije v bolonjskem proce-
su. Zaključimo lahko, da gre za dva ločena idejna tokova, ki se izražata v
koordinativnem diskurzu skupnosti bolonjskih akterjev.
Zaključek
Bolonjski proces lahko okarakteriziramo kot meddržavni poskus
uskladitve programskih idej za reformo visokega šolstva, torej kot koor-
dinacijo vladnih, medvladnih in nevladnih organizacij ter Evropske ko-
misije o skupnem imenovalcu visokošolskih politik po Evropi. Na pod-
lagi zgornje analize je diskurzivne teme in pripadajoče ideje o visokem
šolstvu mogoče strniti v tri tokove:
1) ideja visokega šolstva mnogoterih smotrov kot osrednje instituci-
je evropske družbe, ki temelji na enakopravnosti, javni odgovorno-
sti ter demokraciji (sklicevanje na povojni normativni in vrednotni
ustroj Evrope);
2) ideja prednosti izobraževalnih reform, ki bi prispevale h konkurenč-
nosti evropskega gospodarstva na svetovni ravni, in s tem podrejanje
visokega šolstva gospodarskim ciljem (instrumentalizacija);
3) ideja o visokem šolstvu kot tržnem blagu in profitni storitvi na kom-
petitivnem svetovnem trgu (poblagovljanje).
Prvi idejni tok se je pojavil takoj na začetku, ko so ministri štirih naj-
večjih evropskih držav v mednarodno usklajeni reformni strategiji vide-
li priročen izgovor za reformo domačih visokošolskih sistemov. Predla-
12 Eden izmed teh dokumentov je na primer Sporočilo komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, ki
se glasi: Učinkovitost in družbena enakopravnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja, dosto-
pno na http://ec.europa.eu/education/policies/2010/doc/comm481_en.pdf (25. 5. 2011).
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 127
nomije univerz in njihovo konkurenčnost itn., lahko zaznamo obrise ve-
čjega ideološkega projekta, ki se odvija v ozadju visokošolskih reform in
sooblikuje diskurz bolonjskega procesa. Zlasti v luči poblagovljenja izo-
braževanja lahko govorimo o t. i. neoliberalni tendenci (Harvey, 2005;
Hill, 2007).
Trend poblagovljenja visokega šolstva je v nasprotju s stališči Sveta
Evrope, medtem ko idejni tok, ki ga v »bolonji« zastopa Evropska komi-
sija, poblagovljenja visokega šolstva ne izključuje povsem. Pregled doku-
mentov Evropske komisije o financiranju ali drugih dimenzijah visokega
šolstva odkriva znamenja razvoja diskurza in idej v smeri neoliberalnega
trenda, saj vsebujejo koncepte in diskurzivna sredstva, kot so npr. učin-
kovitost, zasebne koristi izobraževanja, sodelovanje pri plačevanju stro-
škov, šolnine ipd.12 Kljub temu iz diskurza Evropske komisije ni mogo-
če zaključiti, da gre za neposredno promoviranje poblagovljenja visoke-
ga šolstva. To velja tudi za vlogo Evropske komisije v bolonjskem proce-
su. Zaključimo lahko, da gre za dva ločena idejna tokova, ki se izražata v
koordinativnem diskurzu skupnosti bolonjskih akterjev.
Zaključek
Bolonjski proces lahko okarakteriziramo kot meddržavni poskus
uskladitve programskih idej za reformo visokega šolstva, torej kot koor-
dinacijo vladnih, medvladnih in nevladnih organizacij ter Evropske ko-
misije o skupnem imenovalcu visokošolskih politik po Evropi. Na pod-
lagi zgornje analize je diskurzivne teme in pripadajoče ideje o visokem
šolstvu mogoče strniti v tri tokove:
1) ideja visokega šolstva mnogoterih smotrov kot osrednje instituci-
je evropske družbe, ki temelji na enakopravnosti, javni odgovorno-
sti ter demokraciji (sklicevanje na povojni normativni in vrednotni
ustroj Evrope);
2) ideja prednosti izobraževalnih reform, ki bi prispevale h konkurenč-
nosti evropskega gospodarstva na svetovni ravni, in s tem podrejanje
visokega šolstva gospodarskim ciljem (instrumentalizacija);
3) ideja o visokem šolstvu kot tržnem blagu in profitni storitvi na kom-
petitivnem svetovnem trgu (poblagovljanje).
Prvi idejni tok se je pojavil takoj na začetku, ko so ministri štirih naj-
večjih evropskih držav v mednarodno usklajeni reformni strategiji vide-
li priročen izgovor za reformo domačih visokošolskih sistemov. Predla-
12 Eden izmed teh dokumentov je na primer Sporočilo komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, ki
se glasi: Učinkovitost in družbena enakopravnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja, dosto-
pno na http://ec.europa.eu/education/policies/2010/doc/comm481_en.pdf (25. 5. 2011).
