Page 121 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 121
soočenje idej o visokem šolstvu v evropi: diskurzi,
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 121
ga vzdržnega razvoja avtonomnih visokošolskih ustanov. Več pozornosti
bo treba posvetiti iskanju novih ter različnih virov in metod financiranja«
(ibid.).
Kontekst in analiza
Podroben pregled in analiza diskurza glavnih bolonjskih dokumen-
tov ter intervjuji s posamezniki, ki so v različnih vlogah pričali procesu
in povezanim dogodkom, so pokazali različne in v nekih primerih na-
sprotujoče si idejne tokove v bolonjskem procesu. Kar se je tekom ana-
lize pokazalo, so obrisi različnih interesov oz. idej, ki so se izrisali skozi
zelo dinamičen politični proces ob udeležbi množice akterjev in intere-
snih skupin. Da bi bolje razumeli kompleksno shemo, ki se je izrisala ob
zgornji analizi, je treba proces kontekstualizirati in podrobneje preučiti
glavne izvore in smeri idejnih tokov. V naslednjih poglavjih bom osvetlil
okoliščine in trende ter ugotavljal, kateri diskurzi in ideje se uveljavljajo
skozi interakcijo akterjev v bolonjskem procesu.
Prevladujoči imaginarij družbe znanja in vloga Evropske komisije
Eden pomembnejših akterjev v visokem šolstvu na evropski poli-
tični sceni v prvem desetletju 21. stoletja je brez dvoma Evropska uni-
ja (EU). Večino dokumentov, ki od tu izvira, je objavila ena njenih izvr-
šilnih institucij, tj. Evropska komisija, v obliki »sporočil« (communica-
tions). Ideja o znanju kot temeljnem gonilu gospodarskega razvoja Evro-
pe je osrednja teza enega glavnih idejnih tokov, ki je po zgornjih ugo-
tovitvah v bolonjski proces pritekal prav iz dokumentov EU (tudi prek
njenih članic). Ideja o gospodarski instrumentalizaciji visokega šolstva
v okviru rationale o »gospodarstvu znanja« se je v bolonjskem procesu
prvič pojavila v besedilu Praškega komunikeja (2001), se utrdila v Berlinu
(2003) in se ohranila vse skozi bolonjsko desetletje. Kot ugotovljeno zgo-
raj, je Evropska komisija pri tem odigrala pomembno vlogo, zato je vre-
dno nekoliko razčleniti ozadje njenega delovanja.
Pravna podlaga Evropski uniji ne dopušča neposrednih pristojno-
sti na področju visokega šolstva. Prvi pomembnejši vstop v to dome-
no je Evropska komisija upravičila s priznavanjem poklicnih kvalifika-
cij, potrebnih za pospeševanje mobilnosti delavcev na vse bolj integrira-
nem trgu dela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Zgaga, 2004; Cor-
bett, 2005). V tem obdobju so se začeli tudi mobilnostni programi. Po
neuspelih poskusih širitve vpliva na visokošolsko področje v devetdese-
tih je Evropska komisija nov zagon za vstop v polje visokega šolstva do-
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 121
ga vzdržnega razvoja avtonomnih visokošolskih ustanov. Več pozornosti
bo treba posvetiti iskanju novih ter različnih virov in metod financiranja«
(ibid.).
Kontekst in analiza
Podroben pregled in analiza diskurza glavnih bolonjskih dokumen-
tov ter intervjuji s posamezniki, ki so v različnih vlogah pričali procesu
in povezanim dogodkom, so pokazali različne in v nekih primerih na-
sprotujoče si idejne tokove v bolonjskem procesu. Kar se je tekom ana-
lize pokazalo, so obrisi različnih interesov oz. idej, ki so se izrisali skozi
zelo dinamičen politični proces ob udeležbi množice akterjev in intere-
snih skupin. Da bi bolje razumeli kompleksno shemo, ki se je izrisala ob
zgornji analizi, je treba proces kontekstualizirati in podrobneje preučiti
glavne izvore in smeri idejnih tokov. V naslednjih poglavjih bom osvetlil
okoliščine in trende ter ugotavljal, kateri diskurzi in ideje se uveljavljajo
skozi interakcijo akterjev v bolonjskem procesu.
Prevladujoči imaginarij družbe znanja in vloga Evropske komisije
Eden pomembnejših akterjev v visokem šolstvu na evropski poli-
tični sceni v prvem desetletju 21. stoletja je brez dvoma Evropska uni-
ja (EU). Večino dokumentov, ki od tu izvira, je objavila ena njenih izvr-
šilnih institucij, tj. Evropska komisija, v obliki »sporočil« (communica-
tions). Ideja o znanju kot temeljnem gonilu gospodarskega razvoja Evro-
pe je osrednja teza enega glavnih idejnih tokov, ki je po zgornjih ugo-
tovitvah v bolonjski proces pritekal prav iz dokumentov EU (tudi prek
njenih članic). Ideja o gospodarski instrumentalizaciji visokega šolstva
v okviru rationale o »gospodarstvu znanja« se je v bolonjskem procesu
prvič pojavila v besedilu Praškega komunikeja (2001), se utrdila v Berlinu
(2003) in se ohranila vse skozi bolonjsko desetletje. Kot ugotovljeno zgo-
raj, je Evropska komisija pri tem odigrala pomembno vlogo, zato je vre-
dno nekoliko razčleniti ozadje njenega delovanja.
Pravna podlaga Evropski uniji ne dopušča neposrednih pristojno-
sti na področju visokega šolstva. Prvi pomembnejši vstop v to dome-
no je Evropska komisija upravičila s priznavanjem poklicnih kvalifika-
cij, potrebnih za pospeševanje mobilnosti delavcev na vse bolj integrira-
nem trgu dela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Zgaga, 2004; Cor-
bett, 2005). V tem obdobju so se začeli tudi mobilnostni programi. Po
neuspelih poskusih širitve vpliva na visokošolsko področje v devetdese-
tih je Evropska komisija nov zagon za vstop v polje visokega šolstva do-
