Page 124 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 124
Drugo pedagoškega diskurza
nosti za visoko šolstvo ter mnogoterih smotrov visokega izobraževanja.
Protagonisti artikulacije in utrjevanja tega diskurza so predvsem države
in organizacije, ki so odražale politični rationale, najvidneje izražen sko-
zi delovanje Sveta Evrope.11
Svet Evrope je politična organizacija, ki se deklarativno zavzema za
osnovne vrednote evropske civilizacije. Med temi vrednotami je viso-
ko šolstvo razumljeno kot ključno za demokratične in egalitarne druž-
be. V dokumentih Sveta Evrope so poudarjene mnogotere vloge visoke-
ga šolstva v družbi, predvsem pri razvijanju in ohranjanju demokratič-
ne kulture, javne odgovornosti za visoko šolstvo, pomembnosti enakih
možnosti v visokem šolstvu za vse državljane, zagotavljanju avtonomi-
je visokošolskih institucij in varovanju akademske svobode (Council of
Europe, 2007). Svet Evrope izvaja specifične misije, zasidrane v liberal-
no-demokratski ideološki osnovi. V tem pogledu je v okviru bolonjske-
ga procesa odigral vlogo promotorja norm, vrednot in z njimi povezane-
ga prevladujočega (hegemonskega) nazora v političnem diskurzu povoj-
ne Evrope (Melo, 2010).
V bolonjskem procesu obstajajo očitne sledi idejnih tokov, ki sovpa-
dajo s stališči in prizadevanji kroga Sveta Evrope. Soočenje in do neke
mere antagonizem z zgoraj predstavljenim diskurzom in idejami Evrop-
ske komisije sta se pojavila kmalu in se ohranila skozi celotno časovno
določitev analiziranih dokumentov. Intervjuvani uradnik, ki je v imenu
Sveta Evrope nastopal pri bolonjskem omizju, je zelo jasen glede agende
Sveta Evrope:
»Z našega vidika obstaja za predlogom jasna ideologija. Veliko javnih raz-
prav o izobraževanju se osredotoča samo na gospodarske funkcije, ki so se-
veda pomembne, toda vloga izobraževanja ni omejena na spodbujanje go-
spodarskega razvoja. Za organizacije, ki skrbijo za človekove pravice in de-
mokracijo, je vloga izobraževanja pri razvoju demokratičnih kultur bistve-
na. Vrh Sveta Evrope leta 2005 v Varšavi je prvič naslovil demokratično kul-
turo, ki predstavlja nabor kompetenc in predstav, potrebnih za to, da lahko
demokratične institucije zaživijo v praksi« (Intervju 2).
V trenju med idejami se torej odražata dva tokova bolonjskega di-
skurza. Krog Sveta Evrope je svoj diskurz oblikoval predvsem z upora-
bo konceptov »javne odgovornosti« in »socialne razsežnosti« visoke-
ga šolstva, a tudi preko povečanja obsega visokošolskih smotrov, ki so jih
11 Za potrebe tega članka bo skupina držav in organizacij, ki so v okviru bolonjskega procesa sledile di-
skurzivni liniji Sveta Evrope, imenovana »krog Sveta Evrope«. Zavezništva so se spreminjala in pod-
pora tej liniji je nihala, zato je težko opredeliti, kdo vse je spadal v ta krog.
nosti za visoko šolstvo ter mnogoterih smotrov visokega izobraževanja.
Protagonisti artikulacije in utrjevanja tega diskurza so predvsem države
in organizacije, ki so odražale politični rationale, najvidneje izražen sko-
zi delovanje Sveta Evrope.11
Svet Evrope je politična organizacija, ki se deklarativno zavzema za
osnovne vrednote evropske civilizacije. Med temi vrednotami je viso-
ko šolstvo razumljeno kot ključno za demokratične in egalitarne druž-
be. V dokumentih Sveta Evrope so poudarjene mnogotere vloge visoke-
ga šolstva v družbi, predvsem pri razvijanju in ohranjanju demokratič-
ne kulture, javne odgovornosti za visoko šolstvo, pomembnosti enakih
možnosti v visokem šolstvu za vse državljane, zagotavljanju avtonomi-
je visokošolskih institucij in varovanju akademske svobode (Council of
Europe, 2007). Svet Evrope izvaja specifične misije, zasidrane v liberal-
no-demokratski ideološki osnovi. V tem pogledu je v okviru bolonjske-
ga procesa odigral vlogo promotorja norm, vrednot in z njimi povezane-
ga prevladujočega (hegemonskega) nazora v političnem diskurzu povoj-
ne Evrope (Melo, 2010).
V bolonjskem procesu obstajajo očitne sledi idejnih tokov, ki sovpa-
dajo s stališči in prizadevanji kroga Sveta Evrope. Soočenje in do neke
mere antagonizem z zgoraj predstavljenim diskurzom in idejami Evrop-
ske komisije sta se pojavila kmalu in se ohranila skozi celotno časovno
določitev analiziranih dokumentov. Intervjuvani uradnik, ki je v imenu
Sveta Evrope nastopal pri bolonjskem omizju, je zelo jasen glede agende
Sveta Evrope:
»Z našega vidika obstaja za predlogom jasna ideologija. Veliko javnih raz-
prav o izobraževanju se osredotoča samo na gospodarske funkcije, ki so se-
veda pomembne, toda vloga izobraževanja ni omejena na spodbujanje go-
spodarskega razvoja. Za organizacije, ki skrbijo za človekove pravice in de-
mokracijo, je vloga izobraževanja pri razvoju demokratičnih kultur bistve-
na. Vrh Sveta Evrope leta 2005 v Varšavi je prvič naslovil demokratično kul-
turo, ki predstavlja nabor kompetenc in predstav, potrebnih za to, da lahko
demokratične institucije zaživijo v praksi« (Intervju 2).
V trenju med idejami se torej odražata dva tokova bolonjskega di-
skurza. Krog Sveta Evrope je svoj diskurz oblikoval predvsem z upora-
bo konceptov »javne odgovornosti« in »socialne razsežnosti« visoke-
ga šolstva, a tudi preko povečanja obsega visokošolskih smotrov, ki so jih
11 Za potrebe tega članka bo skupina držav in organizacij, ki so v okviru bolonjskega procesa sledile di-
skurzivni liniji Sveta Evrope, imenovana »krog Sveta Evrope«. Zavezništva so se spreminjala in pod-
pora tej liniji je nihala, zato je težko opredeliti, kdo vse je spadal v ta krog.
