Page 129 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 129
soočenje idej o visokem šolstvu v evropi: diskurzi,
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 129
deluje z višjih na nižje ravni, niso nacionalne vlade, ampak mednarodni
in nadnacionalni subjekti, ki spodbujajo ali kognitivne ideje, utemelje-
ne s pragmatizmom in nujnostjo (npr. Evropska komisija), ali normativ-
ne ideje, utemeljene s pozivi k normam, vrednotami in z njimi povezano
institucionalno ureditvijo (npr. Svet Evrope).
Bolonjski proces deluje kot prizorišče za mednarodno koordinaci-
jo nacionalnih reform v povsem spremenjenem, torej množičnem viso-
kem šolstvu ter v sodobnih družbenih in gospodarskih razmerah, ki so
se spreminjale hitreje kot so potekale reforme visokega šolstva v povojni
Evropi. Soočenje različnih, pogosto nasprotujočih si idej v okviru »bo-
lonje« je odraz idejnih gibanj in boja za prevlado. Proces se razvija v času
gospodarske in družbene globalizacije in v času diskurzivnega pomika
znanja v središče gospodarske sfere. »Produkcija« znanja (vključno z vi-
sokim šolstvom) postaja za svetovne trge in gospodarstva vedno bolj za-
nimiva. V ozadju političnih procesov in interakcij med akterji je možno
zaznati preobražanje dominantnega normativnega okvira, ki se vztraj-
no podreja hegemonskemu ekonomskemu imaginariju gospodarstva in
družbe znanja. Ta idejni trend bo najbrž tudi v prihodnje predstavljal
ključno determinanto za spremembe v visokem šolstvu.
Literatura
Batory, A. in Lindstrom, N. (2011). The power of the purse: suprana-
tional entrepreneurship, financial incentives, and European higher
education policy. Governance: An International Journal of Policy,
Administration and Institutions, 24/2, 311–329.
Corbett, A. (2005). Universities and the Europe of Knowledge. Ideas, In-
stitutions and Policy Entrepreneurship in European Union Higher
Education Policy, 1955–2005, Houndmills: Palgrave Macmillan.
Fairclough, N. in Wodak, R. (2008). The Bologna Process and the kno-
wledge-based economy: a critical discourse analysis approach. V:
Jessop, B., Fairclough, N. in Wodak, R. (ur.). Education and the
knowledge based economy in Europe. Rotterdam: Sense, 109–126.
Froment, E. (2006). The Evolving Vision and Focus of the Bologna Pro-
cess. V: Froment et al. (ur.). EUA Bologna Handbook. Stuttgart: Ra-
abe Academic Publishers, 1–12.
Hartmann, E. (2008). The EU as an emerging normative power in the
global knowledge-based economy? Insights from the emerging re-
cognition for higher education qualifications. V: Jessop, B., Fairclo-
ugh, N. in Wodak, R. (ur.). Education and the knowledge based eco-
nomy in Europe. Rotterdam: Sense, 63–88.
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 129
deluje z višjih na nižje ravni, niso nacionalne vlade, ampak mednarodni
in nadnacionalni subjekti, ki spodbujajo ali kognitivne ideje, utemelje-
ne s pragmatizmom in nujnostjo (npr. Evropska komisija), ali normativ-
ne ideje, utemeljene s pozivi k normam, vrednotami in z njimi povezano
institucionalno ureditvijo (npr. Svet Evrope).
Bolonjski proces deluje kot prizorišče za mednarodno koordinaci-
jo nacionalnih reform v povsem spremenjenem, torej množičnem viso-
kem šolstvu ter v sodobnih družbenih in gospodarskih razmerah, ki so
se spreminjale hitreje kot so potekale reforme visokega šolstva v povojni
Evropi. Soočenje različnih, pogosto nasprotujočih si idej v okviru »bo-
lonje« je odraz idejnih gibanj in boja za prevlado. Proces se razvija v času
gospodarske in družbene globalizacije in v času diskurzivnega pomika
znanja v središče gospodarske sfere. »Produkcija« znanja (vključno z vi-
sokim šolstvom) postaja za svetovne trge in gospodarstva vedno bolj za-
nimiva. V ozadju političnih procesov in interakcij med akterji je možno
zaznati preobražanje dominantnega normativnega okvira, ki se vztraj-
no podreja hegemonskemu ekonomskemu imaginariju gospodarstva in
družbe znanja. Ta idejni trend bo najbrž tudi v prihodnje predstavljal
ključno determinanto za spremembe v visokem šolstvu.
Literatura
Batory, A. in Lindstrom, N. (2011). The power of the purse: suprana-
tional entrepreneurship, financial incentives, and European higher
education policy. Governance: An International Journal of Policy,
Administration and Institutions, 24/2, 311–329.
Corbett, A. (2005). Universities and the Europe of Knowledge. Ideas, In-
stitutions and Policy Entrepreneurship in European Union Higher
Education Policy, 1955–2005, Houndmills: Palgrave Macmillan.
Fairclough, N. in Wodak, R. (2008). The Bologna Process and the kno-
wledge-based economy: a critical discourse analysis approach. V:
Jessop, B., Fairclough, N. in Wodak, R. (ur.). Education and the
knowledge based economy in Europe. Rotterdam: Sense, 109–126.
Froment, E. (2006). The Evolving Vision and Focus of the Bologna Pro-
cess. V: Froment et al. (ur.). EUA Bologna Handbook. Stuttgart: Ra-
abe Academic Publishers, 1–12.
Hartmann, E. (2008). The EU as an emerging normative power in the
global knowledge-based economy? Insights from the emerging re-
cognition for higher education qualifications. V: Jessop, B., Fairclo-
ugh, N. in Wodak, R. (ur.). Education and the knowledge based eco-
nomy in Europe. Rotterdam: Sense, 63–88.
