Page 123 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 123
soočenje idej o visokem šolstvu v evropi: diskurzi,
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 123
novega javnega upravljanja preverjalo skozi proces zagotavljanja kakovo-
sti. Poudarek na »generičnih« (»transverzalnih«) kompetencah in ve-
ščinah naj bi študentu omogočal uspešnejše iskanje zaposlitve na integri-
ranem evropskem trgu dela.
Kot se je izkazalo v empirični analizi, je Evropska komisija na neki
točki izgubila svoj vpliv na potek bolonjskega procesa. To je možno pri-
pisati tako spremembi v strukturi procesa kot povečevanju vpliva dru-
gih akterjev, npr. Sveta Evrope. Posledično je Evropska komisija pripra-
vila alternativno strategijo, da bi se izognila neposrednemu političnemu
soočenju z državnimi oblastmi (Batory in Lindstrom, 2011). Kot instru-
mente je uporabila predvsem projekte, kot so »Erasmus Mundus«, pro-
jekt »Bolonjskih promotorjev« in »Tuning« projekt, ki se osredotoča-
jo predvsem na visokošolske ustanove in akademsko skupnost. S tem si
je zagotovila paralelni in neposrednejši vpliv (čeprav z neobvezujočimi
sredstvi) na potek reforme visokega šolstva v državah članicah.
Zaključimo lahko, da je Evropska komisija pomemben akter v
evropskem visokošolskem prostoru. Diskurz, ki se je oblikoval skozi
njene dokumente, je bil močno prisoten v bolonjskem procesu in je po-
membno oblikoval idejno podobo bolonjske reforme. Težko bi bilo trdi-
ti, da je Evropska komisija interesni agent sama po sebi. V dobrem dese-
tletju bolonjskega procesa je predvsem promovirala ideje, ki so jih članice
sprejele v okviru Lizbonske strategije. Splošna sprejemljivost ideje o viso-
kem šolstvu v službi gospodarskega razvoja in konkurenčnosti v bolonj-
skem procesu je bila tudi odraz hegemonije imaginarija »gospodarstva
in družbe znanja« v samih državah članicah. Hkrati je Evropska ko-
misija vendar več kot le prenašalec diskurza in idej. Njeno vlogo bi lah-
ko razumeli v smislu prizorišča koordinacije idej in diskurzov, ki se nato
po različnih kanalih (skozi bolonjski proces ali neposredno s projekti) v
obliki komunikativnega diskurza razširjajo do ravni, kjer se snujejo po-
litike posameznih držav in ustanov. Kljub temu da formalno nima pri-
stojnosti na tem področju, je Evropska komisija razvila izjemno učinko-
vit sistem za delovanje na področju visokega šolstva.
Uravnoteženje z normativnim diskurzom – mnogotere vloge visokega
šolstva v liberalno demokratičnih institucionalnih ureditvah
Izmed diskurzov, ki so vstopili v bolonjski proces, ali pa so se v njem
oblikovali, je eden pomembnejših prav tisti, ki se je pojavil vzporedno
z zgoraj opisanim diskurzom intrumentalizacije visokega šolstva, veza-
nim na imaginarij »družbe znanja«. Poleg idej o znanju kot gonilu go-
spodarstva se je krepil diskurz, ki vsebuje poudarjanje javne odgovor-
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 123
novega javnega upravljanja preverjalo skozi proces zagotavljanja kakovo-
sti. Poudarek na »generičnih« (»transverzalnih«) kompetencah in ve-
ščinah naj bi študentu omogočal uspešnejše iskanje zaposlitve na integri-
ranem evropskem trgu dela.
Kot se je izkazalo v empirični analizi, je Evropska komisija na neki
točki izgubila svoj vpliv na potek bolonjskega procesa. To je možno pri-
pisati tako spremembi v strukturi procesa kot povečevanju vpliva dru-
gih akterjev, npr. Sveta Evrope. Posledično je Evropska komisija pripra-
vila alternativno strategijo, da bi se izognila neposrednemu političnemu
soočenju z državnimi oblastmi (Batory in Lindstrom, 2011). Kot instru-
mente je uporabila predvsem projekte, kot so »Erasmus Mundus«, pro-
jekt »Bolonjskih promotorjev« in »Tuning« projekt, ki se osredotoča-
jo predvsem na visokošolske ustanove in akademsko skupnost. S tem si
je zagotovila paralelni in neposrednejši vpliv (čeprav z neobvezujočimi
sredstvi) na potek reforme visokega šolstva v državah članicah.
Zaključimo lahko, da je Evropska komisija pomemben akter v
evropskem visokošolskem prostoru. Diskurz, ki se je oblikoval skozi
njene dokumente, je bil močno prisoten v bolonjskem procesu in je po-
membno oblikoval idejno podobo bolonjske reforme. Težko bi bilo trdi-
ti, da je Evropska komisija interesni agent sama po sebi. V dobrem dese-
tletju bolonjskega procesa je predvsem promovirala ideje, ki so jih članice
sprejele v okviru Lizbonske strategije. Splošna sprejemljivost ideje o viso-
kem šolstvu v službi gospodarskega razvoja in konkurenčnosti v bolonj-
skem procesu je bila tudi odraz hegemonije imaginarija »gospodarstva
in družbe znanja« v samih državah članicah. Hkrati je Evropska ko-
misija vendar več kot le prenašalec diskurza in idej. Njeno vlogo bi lah-
ko razumeli v smislu prizorišča koordinacije idej in diskurzov, ki se nato
po različnih kanalih (skozi bolonjski proces ali neposredno s projekti) v
obliki komunikativnega diskurza razširjajo do ravni, kjer se snujejo po-
litike posameznih držav in ustanov. Kljub temu da formalno nima pri-
stojnosti na tem področju, je Evropska komisija razvila izjemno učinko-
vit sistem za delovanje na področju visokega šolstva.
Uravnoteženje z normativnim diskurzom – mnogotere vloge visokega
šolstva v liberalno demokratičnih institucionalnih ureditvah
Izmed diskurzov, ki so vstopili v bolonjski proces, ali pa so se v njem
oblikovali, je eden pomembnejših prav tisti, ki se je pojavil vzporedno
z zgoraj opisanim diskurzom intrumentalizacije visokega šolstva, veza-
nim na imaginarij »družbe znanja«. Poleg idej o znanju kot gonilu go-
spodarstva se je krepil diskurz, ki vsebuje poudarjanje javne odgovor-
