Page 125 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 125
soočenje idej o visokem šolstvu v evropi: diskurzi,
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 125
ministri opredelili v Londonu (2007) in so bili večkrat odtlej ponovlje-
ni (Intervju 2 in Intervju 3). Visoko šolstvo se v tem diskurzu obravna-
va v duhu primernosti oz. skladnosti z vrednotami in normami evrop-
ske družbe, za razliko od kognitivnih idej Evropske komisije. Ta uteme-
ljuje racionalne rešitve za izzive, s katerimi se Evropa sooča v kontekstu
sodobnega globalnega gospodarstva. Normativna diskurzivna strategija
evropskih vrednot je bila uporabljena za uravnoteženje močnih kogni-
tivnih idejnih smeri, ki so poudarjale gospodarsko vlogo visokega šolstva
pri doseganju kompetitivnosti, odličnosti in odziva na trg dela.
Kljub strateškemu antagonizmu v koordinativni fazi oblikovanja te-
ksta diskurza med seboj nista izključujoča. S tem ko se gospodarskim
konceptom ter programskim idejam dodaja normativne in vrednotne
koncepte ter dopolnjuje idejno paleto z nekoliko bolj abstraktno (t. i. fi-
lozofsko) ravnjo idej, se dosega učinek nevtralizacije kognitivnih idej in
slabitev politične ostrine programske agende Evropske komisije. Pri tem
je prihajalo do krčenja konceptualnega monopola Evropske komisije oz.
diskurzov EU, kar je posledično spremenilo razmerje med koncepti in
idejami v bolonjskih dokumentih. Svet Evrope je sicer simbolično po-
membna, a po vplivnosti obrobna organizacija z omejenimi kompeten-
cami. Politični vpliv in domet Sveta Evrope je občutno manjši od EU. To
se odraža v dejstvu, da je diskurz o visokem šolstvu, ki izvira iz organov
EU (med katerimi so tudi medvladni), hierarhično nadrejen in zato po-
litično bolj relevanten. Kljub svojemu relativno šibkemu položaju je di-
skurz Sveta Evrope naletel na podporo skupine držav. To je preprečilo,
da bi v bolonjski diskurzivni platformi preskripcije in kognitivne ideje
Evropske komisije prerasle v splošne norme.
Država, trg, globalizacija in poblagovljenje visokega šolstva
Globalizacija kot eden najočitnejših sodobnih družbenih trendov
se pogosto povezuje s hegemonskim ekonomskim imaginarijem »druž-
be/gospodarstva znanja« (Jessop, 2008; Robertson, 2008). Poleg tovr-
stno imaginiranega pomena visokega šolstva za gospodarski razvoj je v
zadnjih desetletjih vse bolj aktualno tudi izobraževanje kot donosna sto-
ritev. Iz tega vidika visoko šolstvo ni več omejeno na nacionalne države.
Transnacionalno izobraževanje je eden izmed pojavov, ki izobraževanju
dodaja novo dimenzijo. Univerze odpirajo podružnice, ponujajo svoje
storitve prek spleta; čedalje večje število študentov prečka mejo. Obseg
transnacionalnega izobraževanja se je povečal do točke, ko je panoga po-
stala predmet agende Svetovne trgovinske organizacije. V primeru tak
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 125
ministri opredelili v Londonu (2007) in so bili večkrat odtlej ponovlje-
ni (Intervju 2 in Intervju 3). Visoko šolstvo se v tem diskurzu obravna-
va v duhu primernosti oz. skladnosti z vrednotami in normami evrop-
ske družbe, za razliko od kognitivnih idej Evropske komisije. Ta uteme-
ljuje racionalne rešitve za izzive, s katerimi se Evropa sooča v kontekstu
sodobnega globalnega gospodarstva. Normativna diskurzivna strategija
evropskih vrednot je bila uporabljena za uravnoteženje močnih kogni-
tivnih idejnih smeri, ki so poudarjale gospodarsko vlogo visokega šolstva
pri doseganju kompetitivnosti, odličnosti in odziva na trg dela.
Kljub strateškemu antagonizmu v koordinativni fazi oblikovanja te-
ksta diskurza med seboj nista izključujoča. S tem ko se gospodarskim
konceptom ter programskim idejam dodaja normativne in vrednotne
koncepte ter dopolnjuje idejno paleto z nekoliko bolj abstraktno (t. i. fi-
lozofsko) ravnjo idej, se dosega učinek nevtralizacije kognitivnih idej in
slabitev politične ostrine programske agende Evropske komisije. Pri tem
je prihajalo do krčenja konceptualnega monopola Evropske komisije oz.
diskurzov EU, kar je posledično spremenilo razmerje med koncepti in
idejami v bolonjskih dokumentih. Svet Evrope je sicer simbolično po-
membna, a po vplivnosti obrobna organizacija z omejenimi kompeten-
cami. Politični vpliv in domet Sveta Evrope je občutno manjši od EU. To
se odraža v dejstvu, da je diskurz o visokem šolstvu, ki izvira iz organov
EU (med katerimi so tudi medvladni), hierarhično nadrejen in zato po-
litično bolj relevanten. Kljub svojemu relativno šibkemu položaju je di-
skurz Sveta Evrope naletel na podporo skupine držav. To je preprečilo,
da bi v bolonjski diskurzivni platformi preskripcije in kognitivne ideje
Evropske komisije prerasle v splošne norme.
Država, trg, globalizacija in poblagovljenje visokega šolstva
Globalizacija kot eden najočitnejših sodobnih družbenih trendov
se pogosto povezuje s hegemonskim ekonomskim imaginarijem »druž-
be/gospodarstva znanja« (Jessop, 2008; Robertson, 2008). Poleg tovr-
stno imaginiranega pomena visokega šolstva za gospodarski razvoj je v
zadnjih desetletjih vse bolj aktualno tudi izobraževanje kot donosna sto-
ritev. Iz tega vidika visoko šolstvo ni več omejeno na nacionalne države.
Transnacionalno izobraževanje je eden izmed pojavov, ki izobraževanju
dodaja novo dimenzijo. Univerze odpirajo podružnice, ponujajo svoje
storitve prek spleta; čedalje večje število študentov prečka mejo. Obseg
transnacionalnega izobraževanja se je povečal do točke, ko je panoga po-
stala predmet agende Svetovne trgovinske organizacije. V primeru tak
