Page 122 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 122
Drugo pedagoškega diskurza
bila s sprejetjem razvojne strategije EU na zasedanju Evropskega sveta v
Lizboni leta 2000.
Temeljna ideja Lizbonske strategije je spodbuditi evropsko gospo-
darstvo in zagotoviti visoko stopnjo gospodarske konkurenčnosti z vpe-
ljavo znanja v središče gospodarskih aktivnosti. Koncept »konkurenčne
družbe znanja« korenini v hegemonskem ekonomskem imaginariju, ki
postulira središčno vlogo produkcije znanja za uspeh sodobnih gospo-
darstev (Jessop, 2008). Velik del političnih aktivnosti je podrejen temu
imaginariju. Iz njega izhaja tudi razširjen politični rationale, po katerem
naj bi univerze igrale ključno vlogo pri servisiranju gospodarstva tako
z raziskavami kot z usposabljanjem delovne sile. Blago in storitve, ki so
plod znanstvenega in tehnološkega prispevka, naj bi bili ključni za uspe-
šno gospodarstvo (Morley, 2003; McNay, 2006; Nokkala, 2007).
Evropska komisija komunicira ideje, ki izhajajo iz hegemonskega
imaginarija »družbe znanja«, skozi racionaliziran diskurz. Njeni do-
kumenti nakazujejo pragmatično usmeritev, ki visoko šolstvo obravna-
va predvsem kot instrument za doseganje ciljev politik Evropske unije.
Gospodarski razvoj in tekmovanje z drugimi deli sveta sta ponavljajoča
se motiva. Argumentacija sledi kognitivni logiki identifikacije problema
in ponujene rešitve.
Kompleks kognitivnih idej se skozi vrsto dokumentov10 sestavlja v
nekakšno celovito podobo visokega šolstva. V teh dokumentih Evrop-
ska komisija predlaga dobro razdelano idejo o načinu reformiranja siste-
ma in institucij, ki bi bil skladen s programskimi cilji Lizbonske strate-
gije. Osrednji del vizije predstavlja ideja o reformi upravljavske struktu-
re v smeri profesionalizacije upravljavskega osebja. Koncept avtonomije
je uporabljen v smislu upravljanja z javnim denarjem, torej gre za avtono-
mijo upravljavskih struktur. Konkurenca med univerzami in strateško
ravnanje upravljavskega osebja naj bi spodbudili diverzifikacijo institucij
in s tem naslovili raznolike potrebe družbe. Odziv na družbene potrebe
je pomembno diskurzivno sredstvo v komunikacijski strategiji Evropske
komisije. Beseda »družba« nastopa kot pomensko ekvivalentna »go-
spodarstvu«. Koncept »odličnosti« je angažiran v diskurzivnem pona-
vljanju elementa potrebe po vzpostavitvi prestižnih univerz, ki naj bodo
primerljive s tistimi v ZDA in s tem naj pomembno prispevajo h konku-
renčnosti tako evropskega visokega šolstva kot tudi evropskega gospo-
darstva. Izobraževanje naj bi se usmerilo na rezultate, kar naj bi se v duhu
10 V analizo so bili vključeni naslednji dokumenti: European Commission, 2003; European Commis-
sion, 2005; European commission, 2006; European comission, 2007 in Evropska komisija, 2011.
bila s sprejetjem razvojne strategije EU na zasedanju Evropskega sveta v
Lizboni leta 2000.
Temeljna ideja Lizbonske strategije je spodbuditi evropsko gospo-
darstvo in zagotoviti visoko stopnjo gospodarske konkurenčnosti z vpe-
ljavo znanja v središče gospodarskih aktivnosti. Koncept »konkurenčne
družbe znanja« korenini v hegemonskem ekonomskem imaginariju, ki
postulira središčno vlogo produkcije znanja za uspeh sodobnih gospo-
darstev (Jessop, 2008). Velik del političnih aktivnosti je podrejen temu
imaginariju. Iz njega izhaja tudi razširjen politični rationale, po katerem
naj bi univerze igrale ključno vlogo pri servisiranju gospodarstva tako
z raziskavami kot z usposabljanjem delovne sile. Blago in storitve, ki so
plod znanstvenega in tehnološkega prispevka, naj bi bili ključni za uspe-
šno gospodarstvo (Morley, 2003; McNay, 2006; Nokkala, 2007).
Evropska komisija komunicira ideje, ki izhajajo iz hegemonskega
imaginarija »družbe znanja«, skozi racionaliziran diskurz. Njeni do-
kumenti nakazujejo pragmatično usmeritev, ki visoko šolstvo obravna-
va predvsem kot instrument za doseganje ciljev politik Evropske unije.
Gospodarski razvoj in tekmovanje z drugimi deli sveta sta ponavljajoča
se motiva. Argumentacija sledi kognitivni logiki identifikacije problema
in ponujene rešitve.
Kompleks kognitivnih idej se skozi vrsto dokumentov10 sestavlja v
nekakšno celovito podobo visokega šolstva. V teh dokumentih Evrop-
ska komisija predlaga dobro razdelano idejo o načinu reformiranja siste-
ma in institucij, ki bi bil skladen s programskimi cilji Lizbonske strate-
gije. Osrednji del vizije predstavlja ideja o reformi upravljavske struktu-
re v smeri profesionalizacije upravljavskega osebja. Koncept avtonomije
je uporabljen v smislu upravljanja z javnim denarjem, torej gre za avtono-
mijo upravljavskih struktur. Konkurenca med univerzami in strateško
ravnanje upravljavskega osebja naj bi spodbudili diverzifikacijo institucij
in s tem naslovili raznolike potrebe družbe. Odziv na družbene potrebe
je pomembno diskurzivno sredstvo v komunikacijski strategiji Evropske
komisije. Beseda »družba« nastopa kot pomensko ekvivalentna »go-
spodarstvu«. Koncept »odličnosti« je angažiran v diskurzivnem pona-
vljanju elementa potrebe po vzpostavitvi prestižnih univerz, ki naj bodo
primerljive s tistimi v ZDA in s tem naj pomembno prispevajo h konku-
renčnosti tako evropskega visokega šolstva kot tudi evropskega gospo-
darstva. Izobraževanje naj bi se usmerilo na rezultate, kar naj bi se v duhu
10 V analizo so bili vključeni naslednji dokumenti: European Commission, 2003; European Commis-
sion, 2005; European commission, 2006; European comission, 2007 in Evropska komisija, 2011.
