Page 119 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 119
soočenje idej o visokem šolstvu v evropi: diskurzi,
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 119
Leuven in Louvain-la-Neuve, 2009
V Leuven in Louvain-la-Neuve komunikeju je moč najti zelo nazor-
no politično referenco na normativne ideje o visokem šolstvu v Evro-
pi. Gospodarska funkcija visokega šolstva ostaja zgolj eden izmed vidi-
kov, ki ne prevlada nad drugimi. V četrtem odstavku so ministri z nasle-
dnjimi koncepti ponovno potrdili vrednote in z njimi povezane defini-
cije, zasidrane v prejšnjih komunikejih: javna odgovornost, širok razpon
smotrov, raznolikost, institucionalna avtonomija, akademska svoboda
in družbena enakost (equity).
Toda antagonizem med normativnim in kognitivnim diskurzom
se nadaljuje tudi v tem obdobju. V bolonjski diskurz se je naselilo dis-
kurzivno sredstvo potrebe po univerzah, ki naj »bodo odzivne na druž-
bene potrebe ter odgovorne« (Leuven in Louvain-la-Neuve komunike,
2009). Ta element se redno pojavlja tudi pri diskurzu Evropske komisi-
je (Robertson, 2008). K temu lahko prištejemo še ponavljanje koncepta
zaposljivosti, ki s seboj prinaša kognitivno idejo o premiku k izobraževa-
nju, usmerjenemu k izidom, pri čemer so poudarjene (za izobrazbeno vse
zahtevnejši trg dela pomembne) »transverzalne kompetence«. Te naj bi
»posameznika opolnomočile, da v celoti izkoristi priložnosti na spremi-
njajočem se trgu dela« (Leuven in Louvain-la-Neuve komunike, 2009).
Predlaga se rešitev z vrsto politik, ki bi »omogočale visokošolskim usta-
novam, da se bodo hitreje odzivale na potrebe delodajalcev, delodajal-
cem pa, da bodo bolje razumeli izobraževalne perspektive« (ibid.).
Komunike je bil zasnovan med t. i. svetovno gospodarsko krizo, v
času, ko se je razširila novica o dramatičnih gospodarskih preobratih in
je sledila napoved zmanjševanja proračunov pri skoraj vseh državah čla-
nicah bolonjskega procesa. Slednje so ministri omenili v komunikeju in
naznanili pomembnost inovacij, »ki bodo temeljile na integraciji med
izobraževanjem in raziskovanjem na vseh ravneh« (ibid.), za okrevanje
gospodarstva. Univerze so izpostavili kot ključen dejavnik ponovnega
zagona gospodarstva. Tudi tokrat se ponovi zdaj že ustaljeno normativ-
no uravnoteženje diskurza, saj so v istem odstavku ministri izpostavili
pomembnost visokega šolstva za ostale vidike razvoja družbe:
»Priznavamo, da mora visoko šolstvo igrati ključno vlogo, če želimo uspe-
šno odgovoriti na izzive, s katerimi se srečujemo, in če želimo spodbujati
kulturni in socialni razvoj naših družb. Zato menimo, da so javne investicije
v visoko šolstvo kar najvišja prednostna naloga« (ibid.).
Tukaj lahko zasledimo še nekaj med seboj tekmujočih idej. Skliceva-
nje na javno financiranje je del diskurzivne strategije, ki izhaja iz paradi-
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 119
Leuven in Louvain-la-Neuve, 2009
V Leuven in Louvain-la-Neuve komunikeju je moč najti zelo nazor-
no politično referenco na normativne ideje o visokem šolstvu v Evro-
pi. Gospodarska funkcija visokega šolstva ostaja zgolj eden izmed vidi-
kov, ki ne prevlada nad drugimi. V četrtem odstavku so ministri z nasle-
dnjimi koncepti ponovno potrdili vrednote in z njimi povezane defini-
cije, zasidrane v prejšnjih komunikejih: javna odgovornost, širok razpon
smotrov, raznolikost, institucionalna avtonomija, akademska svoboda
in družbena enakost (equity).
Toda antagonizem med normativnim in kognitivnim diskurzom
se nadaljuje tudi v tem obdobju. V bolonjski diskurz se je naselilo dis-
kurzivno sredstvo potrebe po univerzah, ki naj »bodo odzivne na druž-
bene potrebe ter odgovorne« (Leuven in Louvain-la-Neuve komunike,
2009). Ta element se redno pojavlja tudi pri diskurzu Evropske komisi-
je (Robertson, 2008). K temu lahko prištejemo še ponavljanje koncepta
zaposljivosti, ki s seboj prinaša kognitivno idejo o premiku k izobraževa-
nju, usmerjenemu k izidom, pri čemer so poudarjene (za izobrazbeno vse
zahtevnejši trg dela pomembne) »transverzalne kompetence«. Te naj bi
»posameznika opolnomočile, da v celoti izkoristi priložnosti na spremi-
njajočem se trgu dela« (Leuven in Louvain-la-Neuve komunike, 2009).
Predlaga se rešitev z vrsto politik, ki bi »omogočale visokošolskim usta-
novam, da se bodo hitreje odzivale na potrebe delodajalcev, delodajal-
cem pa, da bodo bolje razumeli izobraževalne perspektive« (ibid.).
Komunike je bil zasnovan med t. i. svetovno gospodarsko krizo, v
času, ko se je razširila novica o dramatičnih gospodarskih preobratih in
je sledila napoved zmanjševanja proračunov pri skoraj vseh državah čla-
nicah bolonjskega procesa. Slednje so ministri omenili v komunikeju in
naznanili pomembnost inovacij, »ki bodo temeljile na integraciji med
izobraževanjem in raziskovanjem na vseh ravneh« (ibid.), za okrevanje
gospodarstva. Univerze so izpostavili kot ključen dejavnik ponovnega
zagona gospodarstva. Tudi tokrat se ponovi zdaj že ustaljeno normativ-
no uravnoteženje diskurza, saj so v istem odstavku ministri izpostavili
pomembnost visokega šolstva za ostale vidike razvoja družbe:
»Priznavamo, da mora visoko šolstvo igrati ključno vlogo, če želimo uspe-
šno odgovoriti na izzive, s katerimi se srečujemo, in če želimo spodbujati
kulturni in socialni razvoj naših družb. Zato menimo, da so javne investicije
v visoko šolstvo kar najvišja prednostna naloga« (ibid.).
Tukaj lahko zasledimo še nekaj med seboj tekmujočih idej. Skliceva-
nje na javno financiranje je del diskurzivne strategije, ki izhaja iz paradi-
