Page 117 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 117
soočenje idej o visokem šolstvu v evropi: diskurzi,
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 117
zira interese delodajalcev na področju visokega šolstva in pripravljenost
ministrov, da jih vključijo v oblikovanje njegove prihodnosti. Nasprotni-
ki »poblagovljenja« in gospodarske instrumentalizacije izobraževanja –
študenti – niso pozdravili prisotnosti delodajalcev za bolonjskim omiz-
jem. Študentski predstavnik Skupine za spremljanje bolonjskega proce-
sa se spominja:
»UNICE je bila videna kot organizacija, ki deluje po izročilu okroglih miz
evropskih industrialcev, saj so spodbujali bolj tržno usmerjene pristope v vi-
sokem šolstvu. Zaradi tega je bil ESIB8 [kasneje preimenovan v ESU] upra-
vičeno skeptičen glede njihove vključitve v uradna telesa bolonjskega proce-
sa« (Intervju 1).
V tistem času se je procesu pridružila tudi Izobraževalna inter-
nacionala (Education International), združenje učiteljskih sindikatov.
Z vključitvijo obeh organizacij je svojo pot v bolonjski proces našel
tudi duh socialnega partnerstva. Težko bi trdili, da je vključitev UNI-
CE sama po sebi pomenila določeno ideološko pristranskost, toda mi-
nistri so delodajalcem namenili posebno vlogo, povezano s politično
prioriteto zaposljivosti. V bolonjskem diskurzu od Berlina do Bergena
je zaposljivost postala ustaljen koncept, ki je odražal kognitivno idejo
preoblikovanja visokega šolstva vsled kompetitivnosti evropskega go-
spodarstva. V bolonjskem diskurzu se je torej postopoma utrjeval he-
gemonski imaginarij »gospodarstva/družbe znanja«. Pogosto je bil ta
idejni tok prepleten z nasprotnimi normativnimi idejami, ki so se iz-
ražale skozi koncepte javne odgovornosti, kulturne raznolikosti in de-
diščine:
»Naše bogato nasledstvo in kulturno različnost moramo ceniti kot prispe-
vek k družbi, utemeljeni na znanju. Obvezujemo se, da bomo branili nače-
lo javne odgovornosti za visoko šolstvo v kontekstu kompleksnih moder-
nih družb. Visoko šolstvo se nahaja na križišču raziskovanja, izobraževanja
in inovativnosti, zato je tudi ključ k evropski konkurenčnosti« (Bergenski ko-
munike, 2005).
Zadnji stavek vsebuje izrazit element diskurza Evropske komisije, ki
se pojavlja v njenih sporočilih vse skozi prvo desetletje 21. stoletja. Gre
za t. i. »trikotnik znanja« med raziskavami, izobraževanjem in inovaci-
jami (cf. European Commission, 2003; 2005; 2011).
8 ESIB, The National Union of Students in Europe, je združenje evropskih nacionalnih študentskih orga-
nizacij, ki je kot predstavniška organizacija študentov pridobilo pravico sodelovanja pri bolonjskem
procesu. Leta 2007 se je organizacija preimenovala v European Students’ Union – ESU.
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 117
zira interese delodajalcev na področju visokega šolstva in pripravljenost
ministrov, da jih vključijo v oblikovanje njegove prihodnosti. Nasprotni-
ki »poblagovljenja« in gospodarske instrumentalizacije izobraževanja –
študenti – niso pozdravili prisotnosti delodajalcev za bolonjskim omiz-
jem. Študentski predstavnik Skupine za spremljanje bolonjskega proce-
sa se spominja:
»UNICE je bila videna kot organizacija, ki deluje po izročilu okroglih miz
evropskih industrialcev, saj so spodbujali bolj tržno usmerjene pristope v vi-
sokem šolstvu. Zaradi tega je bil ESIB8 [kasneje preimenovan v ESU] upra-
vičeno skeptičen glede njihove vključitve v uradna telesa bolonjskega proce-
sa« (Intervju 1).
V tistem času se je procesu pridružila tudi Izobraževalna inter-
nacionala (Education International), združenje učiteljskih sindikatov.
Z vključitvijo obeh organizacij je svojo pot v bolonjski proces našel
tudi duh socialnega partnerstva. Težko bi trdili, da je vključitev UNI-
CE sama po sebi pomenila določeno ideološko pristranskost, toda mi-
nistri so delodajalcem namenili posebno vlogo, povezano s politično
prioriteto zaposljivosti. V bolonjskem diskurzu od Berlina do Bergena
je zaposljivost postala ustaljen koncept, ki je odražal kognitivno idejo
preoblikovanja visokega šolstva vsled kompetitivnosti evropskega go-
spodarstva. V bolonjskem diskurzu se je torej postopoma utrjeval he-
gemonski imaginarij »gospodarstva/družbe znanja«. Pogosto je bil ta
idejni tok prepleten z nasprotnimi normativnimi idejami, ki so se iz-
ražale skozi koncepte javne odgovornosti, kulturne raznolikosti in de-
diščine:
»Naše bogato nasledstvo in kulturno različnost moramo ceniti kot prispe-
vek k družbi, utemeljeni na znanju. Obvezujemo se, da bomo branili nače-
lo javne odgovornosti za visoko šolstvo v kontekstu kompleksnih moder-
nih družb. Visoko šolstvo se nahaja na križišču raziskovanja, izobraževanja
in inovativnosti, zato je tudi ključ k evropski konkurenčnosti« (Bergenski ko-
munike, 2005).
Zadnji stavek vsebuje izrazit element diskurza Evropske komisije, ki
se pojavlja v njenih sporočilih vse skozi prvo desetletje 21. stoletja. Gre
za t. i. »trikotnik znanja« med raziskavami, izobraževanjem in inovaci-
jami (cf. European Commission, 2003; 2005; 2011).
8 ESIB, The National Union of Students in Europe, je združenje evropskih nacionalnih študentskih orga-
nizacij, ki je kot predstavniška organizacija študentov pridobilo pravico sodelovanja pri bolonjskem
procesu. Leta 2007 se je organizacija preimenovala v European Students’ Union – ESU.
