Page 115 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 115
soočenje idej o visokem šolstvu v evropi: diskurzi,
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 115
»[Ministri] poudarjajo tudi, da morajo v mednarodnem akademskem so-
delovanju in izmenjavi prevladovati akademske vrednote.«5 (Berlinski komu-
nike, 2003)
Z odprtjem intenzivne diskusije na to temo in iskanjem kompromi-
sne formulacije v komunikeju je ministrski zbor skupaj tematiziral pojav
transnacionalnega visokega šolstva, ki je v tistem obdobju vznemirjal ne-
katere vlade, zlasti pa sodelujoče zainteresirane skupine in njihove orga-
nizacije. Sočasen razvoj dogodkov pri Svetovni trgovinski organizaciji je
predstavljal pomemben zunanji sprožilec, ki je močno vplival na smer ra-
zvoja bolonjskega diskurza. Sprejetje visokega šolstva v sporazum, posve-
čen trgovini storitev, bi pomenilo razumevanje visokega šolstva kot bla-
ga na svetovnem trgu – »poblagovljenje« visokega šolstva.
V Berlinskem komunikeju se je pojavila še ena bistvena diskurziv-
na prelomnica. V tretjem odstavku uvoda so ministri prvič neposre-
dno navedli Lizbonsko strategijo Evropske unije – politično pobudo
s pretežno gospodarskim nabojem in jasno idejno osnovo. S tem so vi-
soko šolstvo neposredno povezali z gospodarsko strategijo Evropske
unije. Del bolonjskega diskurza se je tako usmeril v podrejanje pre-
vladujočemu gospodarskemu imaginariju,6 ki zamišlja gospodarski in
družbeni napredek, utemeljen na znanju (cf. Jessop, 2008; Robertson,
2008).
Iz Intervjujev 4 in 5 je razvidno, da so predstavniki Evropske komisi-
je med pripravo besedila komunikeja ves čas vztrajali, da mora biti konč-
no besedilo kratko, jedrnato in predvsem praktično, torej osredotočeno
na zgolj nekaj instrumentov ali ukrepov, predvsem tistih, ki se nanašajo
na mobilnost in priznavanje kvalifikacij na trgu dela. Zdi se, da je Evrop-
sko komisijo zmotilo razraščanje normativnega diskurza in razširjanje
konceptov na t. i. filozofsko idejno raven (npr. s poudarjanjem javnega
dobrega in socialne razsežnosti) na račun pragmatičnih rešitev, ki bi po-
večale relevantnost visokega šolstva za gospodarski napredek evropske-
ga prostora.
5 Navedeno besedilo je kompromis med delegacijami, ki so se opredelile do pojava »poblagovljenja«
visokega šolstva (izstopala je Francija) in tistih, ki so menile, da ta tema ne sodi v Berlinski komunike
(npr. Velika Britanija). Izvirni francoski amandma je bil znatno bolj neposreden v zavračanju komer-
cialnih (tržnih) vrednot v visokem šolstvu.
6 Jessop (2008) opredeljuje znamenito geslo »gospodarstva znanja« (knowlege economy) kot hegemon-
ski gospodarski imaginarij – diskurzivno konstruirano konceptualizacijo gospodarstva, v katerem
znanje in izobraževanje zavzemata osrednjo vlogo. Gospodarstvo znanja deluje kot performativna
ideologija, kjer se znanju prireja kategorije in koncepte kot so produkcijski faktor, intelektualna la-
stnina, gospodarstvo kompetenc, vseživljenjsko učenje, učeča se družba.
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 115
»[Ministri] poudarjajo tudi, da morajo v mednarodnem akademskem so-
delovanju in izmenjavi prevladovati akademske vrednote.«5 (Berlinski komu-
nike, 2003)
Z odprtjem intenzivne diskusije na to temo in iskanjem kompromi-
sne formulacije v komunikeju je ministrski zbor skupaj tematiziral pojav
transnacionalnega visokega šolstva, ki je v tistem obdobju vznemirjal ne-
katere vlade, zlasti pa sodelujoče zainteresirane skupine in njihove orga-
nizacije. Sočasen razvoj dogodkov pri Svetovni trgovinski organizaciji je
predstavljal pomemben zunanji sprožilec, ki je močno vplival na smer ra-
zvoja bolonjskega diskurza. Sprejetje visokega šolstva v sporazum, posve-
čen trgovini storitev, bi pomenilo razumevanje visokega šolstva kot bla-
ga na svetovnem trgu – »poblagovljenje« visokega šolstva.
V Berlinskem komunikeju se je pojavila še ena bistvena diskurziv-
na prelomnica. V tretjem odstavku uvoda so ministri prvič neposre-
dno navedli Lizbonsko strategijo Evropske unije – politično pobudo
s pretežno gospodarskim nabojem in jasno idejno osnovo. S tem so vi-
soko šolstvo neposredno povezali z gospodarsko strategijo Evropske
unije. Del bolonjskega diskurza se je tako usmeril v podrejanje pre-
vladujočemu gospodarskemu imaginariju,6 ki zamišlja gospodarski in
družbeni napredek, utemeljen na znanju (cf. Jessop, 2008; Robertson,
2008).
Iz Intervjujev 4 in 5 je razvidno, da so predstavniki Evropske komisi-
je med pripravo besedila komunikeja ves čas vztrajali, da mora biti konč-
no besedilo kratko, jedrnato in predvsem praktično, torej osredotočeno
na zgolj nekaj instrumentov ali ukrepov, predvsem tistih, ki se nanašajo
na mobilnost in priznavanje kvalifikacij na trgu dela. Zdi se, da je Evrop-
sko komisijo zmotilo razraščanje normativnega diskurza in razširjanje
konceptov na t. i. filozofsko idejno raven (npr. s poudarjanjem javnega
dobrega in socialne razsežnosti) na račun pragmatičnih rešitev, ki bi po-
večale relevantnost visokega šolstva za gospodarski napredek evropske-
ga prostora.
5 Navedeno besedilo je kompromis med delegacijami, ki so se opredelile do pojava »poblagovljenja«
visokega šolstva (izstopala je Francija) in tistih, ki so menile, da ta tema ne sodi v Berlinski komunike
(npr. Velika Britanija). Izvirni francoski amandma je bil znatno bolj neposreden v zavračanju komer-
cialnih (tržnih) vrednot v visokem šolstvu.
6 Jessop (2008) opredeljuje znamenito geslo »gospodarstva znanja« (knowlege economy) kot hegemon-
ski gospodarski imaginarij – diskurzivno konstruirano konceptualizacijo gospodarstva, v katerem
znanje in izobraževanje zavzemata osrednjo vlogo. Gospodarstvo znanja deluje kot performativna
ideologija, kjer se znanju prireja kategorije in koncepte kot so produkcijski faktor, intelektualna la-
stnina, gospodarstvo kompetenc, vseživljenjsko učenje, učeča se družba.
