Page 114 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 114
Drugo pedagoškega diskurza
strategije, »potrebne za spopadanje z izzivi, npr. konkurenčnostjo in
uporabo novih tehnologij, ter za izboljšanje družbene kohezije, enako-
pravnosti in kakovosti življenja« (Praški komunike, 2001). Kot osrednji
argumentacijski instrument je nastopila »nujnost zasledovanja global-
ne kompetitivnosti«. S tem so ministri eksplicitno vzpostavili razmer-
je med znanjem in gospodarskim napredkom ter se zavezali idejni raci-
onalnosti »gospodarstva in družbe znanja«. To je bil predvsem odraz
vzporednih dogajanj v koordinativni politični sferi, predvsem v poveza-
vi s sveže sprejeto Lizbonsko strategijo Evropske unije.
Berlin, 20034
Med najbolj zanimivimi srečanji glede idej in konceptov je bilo mor-
da prav srečanje, ki ga je v septembru 2003 organizirala Nemčija. Priso-
tnih je bilo že 33 držav, medtem ko so bile zgoraj omenjene partnerske
organizacije zainteresiranih skupin dokaj globoko vpete v proces snova-
nja politik.
Že uvodno poglavje Berlinskega komunikeja odraža živahno razpra-
vo, ki je vključevala ideje, prisotne v ozadju priprav na ministrski vrh.
Drugi odstavek je izjemno pomemben, kar zadeva uporabljeni jezik, po-
litično umeščanje akterjev in idejne vplive: koncept »socialne dimenzi-
je« visokega šolstva se je iz obrobne navedbe v Pragi premaknil v uvod
Berlinskega komunikeja. Z namenom nevtralizacije in uravnoteženja po-
udarka kompetitivnosti se je takoj nato poudarila potreba po izboljšanju
socialnih značilnosti Evropskega visokošolskega prostora, kar naj okre-
pi socialno povezanost ter zmanjša socialne in spolne neenakosti tako na
nacionalni kot na evropski ravni (Berlinski komunike, 2003). V tem delu
teksta ministri obravnavajo visoko šolstvo kot institucijo z mnogoterimi
vlogami (v nasprotju z redukcijo na ekonomski instrumentalizem) s po-
sebnim poudarkom na socialni mobilnosti prikrajšanih skupin.
V Berlinu se je na zelo izpostavljen način nadaljevalo obravnavanje
naraščajočih teženj po liberalizaciji trgovanja z izobraževalnimi stori-
tvami. Francoska delegacija je na samem zasedanju izkoristila priložnost
odprte razprave in predlagala vključitev izjemno normativnega stavka v
tekst komunikeja, kar je bilo sila neobičajno, saj so se sicer besedila do-
končno uskladila že pred ministrskimi zasedanji. Z amandmajem je mi-
nister predlagal jasno politično obvezo, da visoko šolstvo ostane izvzeto
iz pogajanj Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) Svetovne
trgovinske organizacije (več spodaj):
4 Avtor članka se je udeležil vrha v Berlinu kot član nacionalne delegacije Republike Slovenije, zato se
ponekod odražajo njegova osebna opažanja in spomini na dogodek.
strategije, »potrebne za spopadanje z izzivi, npr. konkurenčnostjo in
uporabo novih tehnologij, ter za izboljšanje družbene kohezije, enako-
pravnosti in kakovosti življenja« (Praški komunike, 2001). Kot osrednji
argumentacijski instrument je nastopila »nujnost zasledovanja global-
ne kompetitivnosti«. S tem so ministri eksplicitno vzpostavili razmer-
je med znanjem in gospodarskim napredkom ter se zavezali idejni raci-
onalnosti »gospodarstva in družbe znanja«. To je bil predvsem odraz
vzporednih dogajanj v koordinativni politični sferi, predvsem v poveza-
vi s sveže sprejeto Lizbonsko strategijo Evropske unije.
Berlin, 20034
Med najbolj zanimivimi srečanji glede idej in konceptov je bilo mor-
da prav srečanje, ki ga je v septembru 2003 organizirala Nemčija. Priso-
tnih je bilo že 33 držav, medtem ko so bile zgoraj omenjene partnerske
organizacije zainteresiranih skupin dokaj globoko vpete v proces snova-
nja politik.
Že uvodno poglavje Berlinskega komunikeja odraža živahno razpra-
vo, ki je vključevala ideje, prisotne v ozadju priprav na ministrski vrh.
Drugi odstavek je izjemno pomemben, kar zadeva uporabljeni jezik, po-
litično umeščanje akterjev in idejne vplive: koncept »socialne dimenzi-
je« visokega šolstva se je iz obrobne navedbe v Pragi premaknil v uvod
Berlinskega komunikeja. Z namenom nevtralizacije in uravnoteženja po-
udarka kompetitivnosti se je takoj nato poudarila potreba po izboljšanju
socialnih značilnosti Evropskega visokošolskega prostora, kar naj okre-
pi socialno povezanost ter zmanjša socialne in spolne neenakosti tako na
nacionalni kot na evropski ravni (Berlinski komunike, 2003). V tem delu
teksta ministri obravnavajo visoko šolstvo kot institucijo z mnogoterimi
vlogami (v nasprotju z redukcijo na ekonomski instrumentalizem) s po-
sebnim poudarkom na socialni mobilnosti prikrajšanih skupin.
V Berlinu se je na zelo izpostavljen način nadaljevalo obravnavanje
naraščajočih teženj po liberalizaciji trgovanja z izobraževalnimi stori-
tvami. Francoska delegacija je na samem zasedanju izkoristila priložnost
odprte razprave in predlagala vključitev izjemno normativnega stavka v
tekst komunikeja, kar je bilo sila neobičajno, saj so se sicer besedila do-
končno uskladila že pred ministrskimi zasedanji. Z amandmajem je mi-
nister predlagal jasno politično obvezo, da visoko šolstvo ostane izvzeto
iz pogajanj Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) Svetovne
trgovinske organizacije (več spodaj):
4 Avtor članka se je udeležil vrha v Berlinu kot član nacionalne delegacije Republike Slovenije, zato se
ponekod odražajo njegova osebna opažanja in spomini na dogodek.
