Page 113 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 113
soočenje idej o visokem šolstvu v evropi: diskurzi,
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 113
ke glede zmanjševanja regulatornih pristojnosti držav podpisnic na po-
dročju visokega šolstva.3
Uporaba koncepta »Evropa znanja« predstavlja pomembno diskur-
zivno novost Bolonjske deklaracije. V bolonjski proces je vstopila ideja o
znanju kot temeljni prvini evropske integracije in prihodnosti, ki v tej
fazi še ni bila neposredno povezana z gospodarstvom. Diskurz se tukaj
še drži normativnih smeri s sklicevanjem na zgodovinsko odvisnost od
povezovalnih politik, skupnih vrednot in pripadnosti skupnemu druž-
beno-kulturnemu prostoru (cf. Bolonjska deklaracija, 1999). Normativ-
na komponenta diskurza se še vedno pojavlja kot dominantna značilnost
v besedilu Bolonjske deklaracije.
Na novo se pojavi še koncept »zaposljivosti«. Skupaj s konceptom
»mednarodne kompetitivnosti« evropskega visokega šolstva nastopa-
ta kot vzhajajoča diskurzivna elementa in odražata krepitev kognitivne
ideje o visokem šolstvu kot gonilu napredka celine. Poleg norm in vre-
dnot se torej pojavlja tudi diskurz potrebe po reformi iz gospodarskih
vzgibov.
Praga, 2001
Ena ključnih idejnih točk Praškega komunikeja je bila opredeli-
tev visokega šolstva. Ministri so podprli idejo, »da je treba visoko šol-
stvo šteti za javno dobrino, da je in bo ostalo v javni pristojnosti (pred-
pisi ipd.) ter da so študentje polnopravni člani visokošolske skupnosti«
(Praški komunike, 2001). Omemba študentov nakazuje, da se je razmi-
šljalo tudi o drugih, antagonističnih percepcijah glede študentov, npr. o
ideji trga v visokem šolstvu in študentu kot potrošniku. Ministri so na-
mreč poleg aktivnosti Evropske komisije prepoznali še en nenadno po-
večan trend, ki bi lahko ogrozil primat državne regulacije visokega šol-
stva: gre za tako imenovani trend transnacionalnega izobraževanja in li-
beralizacije trgovine z izobraževalnimi storitvami v okviru Svetovne tr-
govinske organizacije (STO). Ta tema se je vrnila na agendo ministrske-
ga srečanja v Berlinu dve leti kasneje (spodaj).
»Evropo znanja« je v praškem besedilu zamenjal koncept »druž-
be in gospodarstva znanja«. »Vseživljenjsko učenje« je postalo geslo za
3 O odporu do zmanjševanja regulatornih pristojnosti posameznih držav priča tudi zaplet s koncep-
tom »harmonizacije«. Iz Intervjuja 4 je razbrati, da je poskus ponovne uporabe koncepta »harmoni-
zacija«, ki je bil uporabljen že v Sorbonski deklaraciji, sprožil diskusijo in vznemirjenje predvsem pri
državah, ki so ostro nasprotovale kakršnemukoli poenotenju visokošolske regulacije. Končno se je
problem izkazal »jezikovne narave« in beseda harmonizacija je bila dokončno odstranjena iz bo-
lonjskega procesa.
ideje in konceptualne podlage bolonjskega procesa 113
ke glede zmanjševanja regulatornih pristojnosti držav podpisnic na po-
dročju visokega šolstva.3
Uporaba koncepta »Evropa znanja« predstavlja pomembno diskur-
zivno novost Bolonjske deklaracije. V bolonjski proces je vstopila ideja o
znanju kot temeljni prvini evropske integracije in prihodnosti, ki v tej
fazi še ni bila neposredno povezana z gospodarstvom. Diskurz se tukaj
še drži normativnih smeri s sklicevanjem na zgodovinsko odvisnost od
povezovalnih politik, skupnih vrednot in pripadnosti skupnemu druž-
beno-kulturnemu prostoru (cf. Bolonjska deklaracija, 1999). Normativ-
na komponenta diskurza se še vedno pojavlja kot dominantna značilnost
v besedilu Bolonjske deklaracije.
Na novo se pojavi še koncept »zaposljivosti«. Skupaj s konceptom
»mednarodne kompetitivnosti« evropskega visokega šolstva nastopa-
ta kot vzhajajoča diskurzivna elementa in odražata krepitev kognitivne
ideje o visokem šolstvu kot gonilu napredka celine. Poleg norm in vre-
dnot se torej pojavlja tudi diskurz potrebe po reformi iz gospodarskih
vzgibov.
Praga, 2001
Ena ključnih idejnih točk Praškega komunikeja je bila opredeli-
tev visokega šolstva. Ministri so podprli idejo, »da je treba visoko šol-
stvo šteti za javno dobrino, da je in bo ostalo v javni pristojnosti (pred-
pisi ipd.) ter da so študentje polnopravni člani visokošolske skupnosti«
(Praški komunike, 2001). Omemba študentov nakazuje, da se je razmi-
šljalo tudi o drugih, antagonističnih percepcijah glede študentov, npr. o
ideji trga v visokem šolstvu in študentu kot potrošniku. Ministri so na-
mreč poleg aktivnosti Evropske komisije prepoznali še en nenadno po-
večan trend, ki bi lahko ogrozil primat državne regulacije visokega šol-
stva: gre za tako imenovani trend transnacionalnega izobraževanja in li-
beralizacije trgovine z izobraževalnimi storitvami v okviru Svetovne tr-
govinske organizacije (STO). Ta tema se je vrnila na agendo ministrske-
ga srečanja v Berlinu dve leti kasneje (spodaj).
»Evropo znanja« je v praškem besedilu zamenjal koncept »druž-
be in gospodarstva znanja«. »Vseživljenjsko učenje« je postalo geslo za
3 O odporu do zmanjševanja regulatornih pristojnosti posameznih držav priča tudi zaplet s koncep-
tom »harmonizacije«. Iz Intervjuja 4 je razbrati, da je poskus ponovne uporabe koncepta »harmoni-
zacija«, ki je bil uporabljen že v Sorbonski deklaraciji, sprožil diskusijo in vznemirjenje predvsem pri
državah, ki so ostro nasprotovale kakršnemukoli poenotenju visokošolske regulacije. Končno se je
problem izkazal »jezikovne narave« in beseda harmonizacija je bila dokončno odstranjena iz bo-
lonjskega procesa.
