Page 110 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 110
Drugo pedagoškega diskurza
ski vodje, službe za odnose z javnostmi …, lahko pa poteka tudi v obratni
smeri, ko gre za opozicijo civilne družbe, medijev, organiziranih skupin
in ne nazadnje državljanov na ulicah. Diskurz ni nujno nevtralna komu-
nikacija, temveč se pojavlja tudi kot orodje manipulacije ali sredstvo za
utrjevanje moči in prevlade ekonomskih in drugih elit.
Diskurzivni institucionalizem je dopolnjen še z nekaterimi elemen-
ti kritične analize diskurza (Fairclough in Wodak, 2008; Wodak, 2008),
kar je analizi prispevalo občutljivost za več-ravninsko definicijo kon-
teksta in vpliv družbenopolitičnih pogojev na dinamiko diskurzivnih
praks (zlasti političnih dokumentov in procesov, ki vodijo do njih). Kri-
tična analiza diskurza oz. njen diskurzivno historični pristop je omogo-
čil obravnavo razvoja konceptov ob napredovanju bolonjskega procesa in
nekaterih kontekstualnih pojavov.
V empiričnem delu so analizirani dokumenti bolonjskega procesa,
EU in Sveta Evrope ter procesi, ki so vodili v njihovo oblikovanje. Anali-
za poskuša slediti diskurzom, da bi izluščila ideje, ki se v njih izražajo in
posredujejo. Pri tem so bolj kot konkretne reformne smernice in orodja
v ospredju predvsem konceptualni elementi, ključni za idejno usmeritev
diskurza. Za boljše razumevanje ozadja so bili opravljeni intervjuji z ne-
katerimi ključnimi akterji, ki so bili udeleženi pri snovanju dokumentov.
Avtor je ugotovitve črpal še iz neposrednega sodelovanja v procesu,
kjer je sodeloval kot predstavnik interesne skupine in član delegacije dr-
žave podpisnice. Izkušnje s postopki, pogovori z vplivnimi akterji, sode-
lovanje v razpravah in pogajanjih ter dostop do različnih faz oblikovanja
politik predstavljajo pomemben vpogled v dinamiko bolonjskega proce-
sa. Triangulacija med ugotovitvami avtorja in pogledi drugih udeležen-
cev je pomagala omejiti vpliv avtorjevih osebnih vtisov in preprečiti, da
bi osebno mnenje neutemeljeno vplivalo na potek analize in oblikova-
nje ugotovitev.
Bolonjski proces – interpretacije in kritike
Bolonjski proces ima svoje zametke v Sorboni leta 1998, kjer so po-
budo sprožili ministri štirih največjih držav zahodne Evrope (Francije,
Italije, Nemčije in Velike Britanije). K srečanju so jih gnale težave v vi-
sokem šolstvu, s katerimi so se soočali v domačem okolju. Število štu-
dentov v visokošolskem izobraževanju je občutno preseglo številko, zna-
čilno za obdobje po drugi svetovni vojni, a niti sistem niti univerze se
niso preoblikovali, da bi se prilagodili novim razmeram. Poleg potrebe
po prilagoditvi množičnemu šolstvu je ministre skrbel še znaten upad
ski vodje, službe za odnose z javnostmi …, lahko pa poteka tudi v obratni
smeri, ko gre za opozicijo civilne družbe, medijev, organiziranih skupin
in ne nazadnje državljanov na ulicah. Diskurz ni nujno nevtralna komu-
nikacija, temveč se pojavlja tudi kot orodje manipulacije ali sredstvo za
utrjevanje moči in prevlade ekonomskih in drugih elit.
Diskurzivni institucionalizem je dopolnjen še z nekaterimi elemen-
ti kritične analize diskurza (Fairclough in Wodak, 2008; Wodak, 2008),
kar je analizi prispevalo občutljivost za več-ravninsko definicijo kon-
teksta in vpliv družbenopolitičnih pogojev na dinamiko diskurzivnih
praks (zlasti političnih dokumentov in procesov, ki vodijo do njih). Kri-
tična analiza diskurza oz. njen diskurzivno historični pristop je omogo-
čil obravnavo razvoja konceptov ob napredovanju bolonjskega procesa in
nekaterih kontekstualnih pojavov.
V empiričnem delu so analizirani dokumenti bolonjskega procesa,
EU in Sveta Evrope ter procesi, ki so vodili v njihovo oblikovanje. Anali-
za poskuša slediti diskurzom, da bi izluščila ideje, ki se v njih izražajo in
posredujejo. Pri tem so bolj kot konkretne reformne smernice in orodja
v ospredju predvsem konceptualni elementi, ključni za idejno usmeritev
diskurza. Za boljše razumevanje ozadja so bili opravljeni intervjuji z ne-
katerimi ključnimi akterji, ki so bili udeleženi pri snovanju dokumentov.
Avtor je ugotovitve črpal še iz neposrednega sodelovanja v procesu,
kjer je sodeloval kot predstavnik interesne skupine in član delegacije dr-
žave podpisnice. Izkušnje s postopki, pogovori z vplivnimi akterji, sode-
lovanje v razpravah in pogajanjih ter dostop do različnih faz oblikovanja
politik predstavljajo pomemben vpogled v dinamiko bolonjskega proce-
sa. Triangulacija med ugotovitvami avtorja in pogledi drugih udeležen-
cev je pomagala omejiti vpliv avtorjevih osebnih vtisov in preprečiti, da
bi osebno mnenje neutemeljeno vplivalo na potek analize in oblikova-
nje ugotovitev.
Bolonjski proces – interpretacije in kritike
Bolonjski proces ima svoje zametke v Sorboni leta 1998, kjer so po-
budo sprožili ministri štirih največjih držav zahodne Evrope (Francije,
Italije, Nemčije in Velike Britanije). K srečanju so jih gnale težave v vi-
sokem šolstvu, s katerimi so se soočali v domačem okolju. Število štu-
dentov v visokošolskem izobraževanju je občutno preseglo številko, zna-
čilno za obdobje po drugi svetovni vojni, a niti sistem niti univerze se
niso preoblikovali, da bi se prilagodili novim razmeram. Poleg potrebe
po prilagoditvi množičnemu šolstvu je ministre skrbel še znaten upad
