Page 108 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 108
Drugo pedagoškega diskurza
scourses and ideas. In the Bologna Process it is possible to detect three ideational
streams: first, the pragmatic ideas that universities serve the economic development
thus contributing to European competitiveness; second, the invocation of the pu-
blic good intertwined with the democratic values of post-World War II Europe; and
third, the tendency of perceiving higher education as a lucrative industry on the glo-
bal market of services. Identifying the main discourses and ideas contributes to un-
derstanding the discursive meaning, role and function of higher education in con-
temporary European societies.
Key words: higher education, Bologna Process, discourse, ideas, Europe, knowled-
ge economy
Univerza, kot jo poznamo danes, je zagotovo eden osrednjih gra-
dnikov zahodne družbe, čeprav so prepričanja o tem, kaj opre-
deljuje sodobni koncept univerze, deljena. To ni presenetljivo.
Univerza se namreč ni povsod razvijala enakomerno, še manj pa po ne-
kem skupnem homogenem modelu. Razvoj univerz so dolgo zaznamo-
vale nacionalne države. Šele v nedavni zgodovini evropske integracije je
visoko šolstvo postalo predmet čezmejnega sodelovanja in povezovanja.
Ta trend je pridobil na pomembnosti predvsem v zadnjih nekaj desetle-
tjih skozi različne projekte Evropske komisije in ne nazadnje prek bo-
lonjskega procesa (Corbett, 2005).
Danes je visoko šolstvo zgolj oddaljen približek tistega izpred štirih
ali petih desetletij. Prevladujoči idejni in vrednotni okvir povojne Evro-
pe je prispeval k širjenju dostopa do univerz tudi preko ozkih elit. Mno-
žična udeležba je povsem preoblikovala podobo visokošolskega študija.
Hkrati je znanje postalo ključna idejna prvina v sodobnih gospodarskih
strategijah, ki znatno vplivajo na koncepcije visokega šolstva.
Na evropski ravni je bolonjski proces (»bolonja«) najvidnejši refor-
mni proces, ki naslavlja visokošolske sisteme v celotnem evropskem pro-
storu. Iz tega razloga je ta politična pobuda v postopkih svojega obliko-
vanja, razvoja, dopolnjevanja in spreminjanja primerna za ugotavljanje
idejnih, ideoloških in diskurzivnih trendov na področju visokega šolstva
v Evropi. V tem članku bo pozornost usmerjena predvsem na podobno-
sti, razlike in trenja med posameznimi idejnimi tokovi bolonjskega pro-
cesa, da bi do izraza prišel njegov konceptualni prispevek k prihodnosti
visokega šolstva. Izpuščeno je ocenjevanje učinkovitosti ali uspešnosti
posameznih implementacij »bolonje« na nacionalnih ravneh, saj je ta
obravnavana v smislu več-nivojskega in več-akterskega procesa oblikova-
nja politik in spodbujanja njihovega uresničevanja v državah podpisni-
cah (cf. Lažetić, 2010: 558). Bolonjski proces lahko smatramo za prvi in
scourses and ideas. In the Bologna Process it is possible to detect three ideational
streams: first, the pragmatic ideas that universities serve the economic development
thus contributing to European competitiveness; second, the invocation of the pu-
blic good intertwined with the democratic values of post-World War II Europe; and
third, the tendency of perceiving higher education as a lucrative industry on the glo-
bal market of services. Identifying the main discourses and ideas contributes to un-
derstanding the discursive meaning, role and function of higher education in con-
temporary European societies.
Key words: higher education, Bologna Process, discourse, ideas, Europe, knowled-
ge economy
Univerza, kot jo poznamo danes, je zagotovo eden osrednjih gra-
dnikov zahodne družbe, čeprav so prepričanja o tem, kaj opre-
deljuje sodobni koncept univerze, deljena. To ni presenetljivo.
Univerza se namreč ni povsod razvijala enakomerno, še manj pa po ne-
kem skupnem homogenem modelu. Razvoj univerz so dolgo zaznamo-
vale nacionalne države. Šele v nedavni zgodovini evropske integracije je
visoko šolstvo postalo predmet čezmejnega sodelovanja in povezovanja.
Ta trend je pridobil na pomembnosti predvsem v zadnjih nekaj desetle-
tjih skozi različne projekte Evropske komisije in ne nazadnje prek bo-
lonjskega procesa (Corbett, 2005).
Danes je visoko šolstvo zgolj oddaljen približek tistega izpred štirih
ali petih desetletij. Prevladujoči idejni in vrednotni okvir povojne Evro-
pe je prispeval k širjenju dostopa do univerz tudi preko ozkih elit. Mno-
žična udeležba je povsem preoblikovala podobo visokošolskega študija.
Hkrati je znanje postalo ključna idejna prvina v sodobnih gospodarskih
strategijah, ki znatno vplivajo na koncepcije visokega šolstva.
Na evropski ravni je bolonjski proces (»bolonja«) najvidnejši refor-
mni proces, ki naslavlja visokošolske sisteme v celotnem evropskem pro-
storu. Iz tega razloga je ta politična pobuda v postopkih svojega obliko-
vanja, razvoja, dopolnjevanja in spreminjanja primerna za ugotavljanje
idejnih, ideoloških in diskurzivnih trendov na področju visokega šolstva
v Evropi. V tem članku bo pozornost usmerjena predvsem na podobno-
sti, razlike in trenja med posameznimi idejnimi tokovi bolonjskega pro-
cesa, da bi do izraza prišel njegov konceptualni prispevek k prihodnosti
visokega šolstva. Izpuščeno je ocenjevanje učinkovitosti ali uspešnosti
posameznih implementacij »bolonje« na nacionalnih ravneh, saj je ta
obravnavana v smislu več-nivojskega in več-akterskega procesa oblikova-
nja politik in spodbujanja njihovega uresničevanja v državah podpisni-
cah (cf. Lažetić, 2010: 558). Bolonjski proces lahko smatramo za prvi in
