Page 96 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 96
govorniške predvaje
priložnostih ter v odvisnosti od lastnih diskurzivnih intenc, predsta-
vljamo tveganje kot dejanje, ki ga je vredno storiti in smo razumeva-
joči do tistega, ki tvega, drugič pa nasprotno predstavljamo tvegan
je kot nekaj slabega.
Ni težko videti, kako bi bilo mogoče klasificirati te štiri pridev-
nike: dva med njimi dopolnjujeta topos T1, druga dva topos T2. Ka-
tera dva? Pogumen dopolnjuje topos T1: ko nekdo za nekoga reče, da
je pogumen, mu pripisuje neko pozitivno vrednost in to zato, ker si
ta upa tvegati. Pridevnik pogumen zaznamuje pozitivno vrednotenje
tveganja. V primeru pridevnika boječ je uporabljeni topos še vedno
topos T1, ki tveganje opredeljuje pozitivno, toda kadar pravimo ne-
komu, da je boječ, mu pripisujemo neko negativno vrednost. To ne-
gativno vrednost pa mu pripisujemo zato, ker si ne upa tvegati, kar
implicira, da je tveganje dobro, vsaj v določenih okoliščinah. Pogu-
men in boječ torej temeljita na istem toposu T1, toda pogumen se upo-
rablja za hvalo tistih, ki si drznejo tvegati, boječ pa za grajo tistih, ki
tega ne zmorejo storiti.
Kaj pa druga dva pridevnika: preudaren in nepremišljen? Oba
udejanjata isti topos T2, topos, ki ne odobrava tveganja. Kadar ne-
komu rečemo, da je premišljen, tej osebi, razen če ne gre za ironično
96 rabo, pripisujemo določeno kakovost in jo hvalimo, ker se zna izo-
gniti tveganju: v tem smislu primeru pojmujemo tveganje kot slabo.
V primeru pridevnika nepremišljen gre spet za uporabo istega toposa
T2. A s tem, ko nekoga opišemo kot nepremišljenega, to osebo obto-
žujemo zaradi tveganja na nesprejemljiv in neupravičen način.
Nadaljujemo lahko z ločevanjem med pogumnim in boječim na
eni strani ter preudarnim in nepremišljenim na drugi strani tako, da
znotraj vsake od obeh skupin opredelimo pododdelke. Le-te lahko
pridobimo tako, da vpeljemo topične oblike. V okviru toposa T1 ob-
sTttjtve2ae:jpgaTartavO(e+dT2tv‘oe)ip,ntivočeTnpčeiOjčoon2‘bvi‘.leoilTkbjaeOlvi,ko1t‘io:ibmjTieaOl»aM(h1+‘ kVainon)«jTf,koOmrom1en‘‘due; tklieindrmaopliotkvtdoaeogkbbaoinl(beo-iT:lva»)B,oTmokOlvaj i1nk‘r‘juošnotanovseppekolrdjosaoa--
vo ima (-V)«. Sedaj ko smo opredelili ti dve obliki, lahko opredelimo
tudi pridevnika pogumen in boječ, ki se oba nanašata na topos T1. Re-
kdnoeliktbdvooemgtavo,e,vgdeača,jmopovagenuljjmšaoveonveiilmzjapavo«ol,niijmnujbae«o.tjoečpitčonpoičonboliokboliTkoOT1‘,O»B1‘‘o, l»jMkoannjekko-
priložnostih ter v odvisnosti od lastnih diskurzivnih intenc, predsta-
vljamo tveganje kot dejanje, ki ga je vredno storiti in smo razumeva-
joči do tistega, ki tvega, drugič pa nasprotno predstavljamo tvegan
je kot nekaj slabega.
Ni težko videti, kako bi bilo mogoče klasificirati te štiri pridev-
nike: dva med njimi dopolnjujeta topos T1, druga dva topos T2. Ka-
tera dva? Pogumen dopolnjuje topos T1: ko nekdo za nekoga reče, da
je pogumen, mu pripisuje neko pozitivno vrednost in to zato, ker si
ta upa tvegati. Pridevnik pogumen zaznamuje pozitivno vrednotenje
tveganja. V primeru pridevnika boječ je uporabljeni topos še vedno
topos T1, ki tveganje opredeljuje pozitivno, toda kadar pravimo ne-
komu, da je boječ, mu pripisujemo neko negativno vrednost. To ne-
gativno vrednost pa mu pripisujemo zato, ker si ne upa tvegati, kar
implicira, da je tveganje dobro, vsaj v določenih okoliščinah. Pogu-
men in boječ torej temeljita na istem toposu T1, toda pogumen se upo-
rablja za hvalo tistih, ki si drznejo tvegati, boječ pa za grajo tistih, ki
tega ne zmorejo storiti.
Kaj pa druga dva pridevnika: preudaren in nepremišljen? Oba
udejanjata isti topos T2, topos, ki ne odobrava tveganja. Kadar ne-
komu rečemo, da je premišljen, tej osebi, razen če ne gre za ironično
96 rabo, pripisujemo določeno kakovost in jo hvalimo, ker se zna izo-
gniti tveganju: v tem smislu primeru pojmujemo tveganje kot slabo.
V primeru pridevnika nepremišljen gre spet za uporabo istega toposa
T2. A s tem, ko nekoga opišemo kot nepremišljenega, to osebo obto-
žujemo zaradi tveganja na nesprejemljiv in neupravičen način.
Nadaljujemo lahko z ločevanjem med pogumnim in boječim na
eni strani ter preudarnim in nepremišljenim na drugi strani tako, da
znotraj vsake od obeh skupin opredelimo pododdelke. Le-te lahko
pridobimo tako, da vpeljemo topične oblike. V okviru toposa T1 ob-
sTttjtve2ae:jpgaTartavO(e+dT2tv‘oe)ip,ntivočeTnpčeiOjčoon2‘bvi‘.leoilTkbjaeOlvi,ko1t‘io:ibmjTieaOl»aM(h1+‘ kVainon)«jTf,koOmrom1en‘‘due; tklieindrmaopliotkvtdoaeogkbbaoinl(beo-iT:lva»)B,oTmokOlvaj i1nk‘r‘juošnotanovseppekolrdjosaoa--
vo ima (-V)«. Sedaj ko smo opredelili ti dve obliki, lahko opredelimo
tudi pridevnika pogumen in boječ, ki se oba nanašata na topos T1. Re-
kdnoeliktbdvooemgtavo,e,vgdeača,jmopovagenuljjmšaoveonveiilmzjapavo«ol,niijmnujbae«o.tjoečpitčonpoičonboliokboliTkoOT1‘,O»B1‘‘o, l»jMkoannjekko-
