Page 92 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 92
govorniške predvaje
vljena kot skupno prepričanje, to je prepričanje, ki je skupno določeni
skupini ljudi; in tretjo, ki je skalarna. Topos, ki zagotavlja veljavnost
prehoda od A do S v (12), bi se lahko glasil:
(13) T = Bolj ko je toplo, prijetneje se je sprehajati
Rekel sem »bi se lahko glasil«, kajti topoi niso samoobstoječe,
neodvisn e entitete per se, kot, na primer, Platonove ideje, ampak naj
bi bile vedno rekonstruirane iz danega argumentativnega niza.
In kako naj razumemo splošnost toposa? Predvsem tako, da si
topos predstavljamo kot zelo splošno strukturo ali matrico, ki omogo-
ča množico posebnih sklepov, ki pa niso obvezni in zavezujoči, kot je,
na primer, kategorični silogizem (kar, seveda, pomeni tudi, da topos
ni univerzalen). Topos (t. j. sklicevanje na topos ali njegova evokaci-
ja oziroma uporaba) lahko omogoči neki sklep, a ne zavezuje nujno
k temu sklepu, ali z drugimi besedami: če sprejmemo argument, ni
nujno, da sprejmemo tudi sklep.15 Na primer, v odgovoru na (12), ki je
povabilo na sprehod, bi prav lahko rekli
(12‘) Toplo je. Ampak pojdiva namesto tega plavat.
(T= Bolj ko je toplo, prijetneje se je ohladiti v vodi)
92 ali
(12‘‘) Toplo je. Ampak pojdiva raje igrat karte v senco.
(T= Bolj ko je toplo, prijetneje je biti v senci).
Kar pomeni, da je naš sogovornik v obeh primerih prepoznal ve-
ljavnost toposa, ki je bil uporabljen v predlogu za sprehod, ne da bi
se s z njim strinjal v tej specifični situaciji. Neki drugi topos se mu/
ji je zdel primernejši za to situacijo in uporabil/-a ga je, da je z njim
podprl/-a drug sklep namesto tega.
Ko pravimo, da je topos splošen in ne univerzalen, priznavamo
tudi njegove morebitne izjeme, kar pa ne ovira njegove veljavnosti,
in prav to je bistv o znamenite in Aristotelu pripisane formule: »izje-
me omogočajo potrditev pravila v nepredvidenih primerih«; v takih
primerih pojem izjeme vseeno omogoča potrditev veljavnosti pravila.
Kako lahko dokažemo splošni značaj toposa? Spet se moramo
spomniti na zavrnitve argumenta: slednje namreč zelo pogosto upo-
števajo splošnost toposa. Predpostavimo (ponovno), da je toplo in da
to dejstvo uporabljam (ponovno) kot argument za predlog o spreho-
du. Lahko bi ugovarjali: »Tudi včeraj je bilo toplo, pa je bil sprehod
15 Prim. poglavje Argumentacija v jeziku proti argumentaciji z jezikom.
vljena kot skupno prepričanje, to je prepričanje, ki je skupno določeni
skupini ljudi; in tretjo, ki je skalarna. Topos, ki zagotavlja veljavnost
prehoda od A do S v (12), bi se lahko glasil:
(13) T = Bolj ko je toplo, prijetneje se je sprehajati
Rekel sem »bi se lahko glasil«, kajti topoi niso samoobstoječe,
neodvisn e entitete per se, kot, na primer, Platonove ideje, ampak naj
bi bile vedno rekonstruirane iz danega argumentativnega niza.
In kako naj razumemo splošnost toposa? Predvsem tako, da si
topos predstavljamo kot zelo splošno strukturo ali matrico, ki omogo-
ča množico posebnih sklepov, ki pa niso obvezni in zavezujoči, kot je,
na primer, kategorični silogizem (kar, seveda, pomeni tudi, da topos
ni univerzalen). Topos (t. j. sklicevanje na topos ali njegova evokaci-
ja oziroma uporaba) lahko omogoči neki sklep, a ne zavezuje nujno
k temu sklepu, ali z drugimi besedami: če sprejmemo argument, ni
nujno, da sprejmemo tudi sklep.15 Na primer, v odgovoru na (12), ki je
povabilo na sprehod, bi prav lahko rekli
(12‘) Toplo je. Ampak pojdiva namesto tega plavat.
(T= Bolj ko je toplo, prijetneje se je ohladiti v vodi)
92 ali
(12‘‘) Toplo je. Ampak pojdiva raje igrat karte v senco.
(T= Bolj ko je toplo, prijetneje je biti v senci).
Kar pomeni, da je naš sogovornik v obeh primerih prepoznal ve-
ljavnost toposa, ki je bil uporabljen v predlogu za sprehod, ne da bi
se s z njim strinjal v tej specifični situaciji. Neki drugi topos se mu/
ji je zdel primernejši za to situacijo in uporabil/-a ga je, da je z njim
podprl/-a drug sklep namesto tega.
Ko pravimo, da je topos splošen in ne univerzalen, priznavamo
tudi njegove morebitne izjeme, kar pa ne ovira njegove veljavnosti,
in prav to je bistv o znamenite in Aristotelu pripisane formule: »izje-
me omogočajo potrditev pravila v nepredvidenih primerih«; v takih
primerih pojem izjeme vseeno omogoča potrditev veljavnosti pravila.
Kako lahko dokažemo splošni značaj toposa? Spet se moramo
spomniti na zavrnitve argumenta: slednje namreč zelo pogosto upo-
števajo splošnost toposa. Predpostavimo (ponovno), da je toplo in da
to dejstvo uporabljam (ponovno) kot argument za predlog o spreho-
du. Lahko bi ugovarjali: »Tudi včeraj je bilo toplo, pa je bil sprehod
15 Prim. poglavje Argumentacija v jeziku proti argumentaciji z jezikom.
