Page 94 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 94
govorniške predvaje
gli opisati v skalarnem smislu toposa, ki je utemeljitev tega niza. To-
pos v tem primeru je
(15) T= Bolj ko je mrzlo, topleje se moraš obleči
in povezuje eno lastnost P, ki je hladnost, z drugo Q, ki je, recimo,
toplota oblačila. Navedbe, ki jih vsebujejo segmenti diskurza A in S,
»Manj kot deset stopinj je«, in, »Vzemi plašč s sabo«, predstavljajo sto-
pnje znotraj teh splošnih lastnosti P in Q, in prepričan sem, da se bo-
ste strinjali, da je lahko bolj ali manj hladno in da lahko oblečemo bolj
ali manj topla oblačila.
Obstaja še neka druga ideja o skalarnosti toposa, ki ji Ducrot po-
sveča posebno pozornost. Gre za to, da je samo po sebi skalarno tudi
razmerje, ki ga med P in Q ustvarja topos. Videli smo že, da sta P in
Q lestvici (lahko je bolj ali manj toplo in lahko se oblečemo bolj ali
manj toplo): topos nakazuje, da obstaja skalarno razmerje med sto-
pnjami lastnosti P in stopnjam i lastnosti Q. To pomeni, da napredo-
vati v določeni smeri po lestvici lastnosti P pomeni tudi napredovati
v določeni smeri po lestvici lastnosti Q: če se premikamo gor ali dol
po eni lestvici, se premikamo gor ali dol tudi po drugi.
Za trenutek se vrnimo k primeru (14). Predpostavimo, da ni manj
kot deset stopinj, ampak, recimo, okoli dvajset stopinj. V takšnih raz-
94 merah človek ne bi rekel, »Manj kot deset stopinj je. Vzemi plašč!«,
temveč raje, »Okoli dvajset stopinj je. Ne vzemi plašča«, pri čemer bi
uporabljen topos ostal enak, morda le v drugačni obliki. Kar pa nas
pripelje še do nove ideje: do ločevanja med toposom in topično obliko,
ki je tesno povezano s pojmom skalarnosti.
Vzemimo še enkrat v skalarnem smislu topos, ki povezuje la-
stnost P in lastnost Q. Videli smo že, da ko se premikamo po lestvi-
ci P v neki smeri, se v neki smeri premikamo tudi po lestvici Q: ko
se vzpenjamo po P, se vzpenjamo po Q. Ni težko opaziti, da izjava:
»Bolj ko se vzpenjaš po P, bolj se vzpenjaš po Q«, deluje enako kot iz-
java: »Bolj ko se spuščaš po P, bolj se spuščaš po Q«. Če velja, da bolj
ko se vzpenjaš po toplotni lestvici, bolj se vzpenjaš po lestvici prije-
tnosti, mora veljati tudi, da bolj ko se spuščaš po toplotni lestvici, bolj
se spuščaš po lestvici prijetnosti. Topos, ki na skalaren način povezuje
toploto (P) in prijetnost (Q), ima zatorej lahko dve obliki in Ducrot
ju simbolično prikazuje kot
(16) +P, +Q
–P, –Q.
gli opisati v skalarnem smislu toposa, ki je utemeljitev tega niza. To-
pos v tem primeru je
(15) T= Bolj ko je mrzlo, topleje se moraš obleči
in povezuje eno lastnost P, ki je hladnost, z drugo Q, ki je, recimo,
toplota oblačila. Navedbe, ki jih vsebujejo segmenti diskurza A in S,
»Manj kot deset stopinj je«, in, »Vzemi plašč s sabo«, predstavljajo sto-
pnje znotraj teh splošnih lastnosti P in Q, in prepričan sem, da se bo-
ste strinjali, da je lahko bolj ali manj hladno in da lahko oblečemo bolj
ali manj topla oblačila.
Obstaja še neka druga ideja o skalarnosti toposa, ki ji Ducrot po-
sveča posebno pozornost. Gre za to, da je samo po sebi skalarno tudi
razmerje, ki ga med P in Q ustvarja topos. Videli smo že, da sta P in
Q lestvici (lahko je bolj ali manj toplo in lahko se oblečemo bolj ali
manj toplo): topos nakazuje, da obstaja skalarno razmerje med sto-
pnjami lastnosti P in stopnjam i lastnosti Q. To pomeni, da napredo-
vati v določeni smeri po lestvici lastnosti P pomeni tudi napredovati
v določeni smeri po lestvici lastnosti Q: če se premikamo gor ali dol
po eni lestvici, se premikamo gor ali dol tudi po drugi.
Za trenutek se vrnimo k primeru (14). Predpostavimo, da ni manj
kot deset stopinj, ampak, recimo, okoli dvajset stopinj. V takšnih raz-
94 merah človek ne bi rekel, »Manj kot deset stopinj je. Vzemi plašč!«,
temveč raje, »Okoli dvajset stopinj je. Ne vzemi plašča«, pri čemer bi
uporabljen topos ostal enak, morda le v drugačni obliki. Kar pa nas
pripelje še do nove ideje: do ločevanja med toposom in topično obliko,
ki je tesno povezano s pojmom skalarnosti.
Vzemimo še enkrat v skalarnem smislu topos, ki povezuje la-
stnost P in lastnost Q. Videli smo že, da ko se premikamo po lestvi-
ci P v neki smeri, se v neki smeri premikamo tudi po lestvici Q: ko
se vzpenjamo po P, se vzpenjamo po Q. Ni težko opaziti, da izjava:
»Bolj ko se vzpenjaš po P, bolj se vzpenjaš po Q«, deluje enako kot iz-
java: »Bolj ko se spuščaš po P, bolj se spuščaš po Q«. Če velja, da bolj
ko se vzpenjaš po toplotni lestvici, bolj se vzpenjaš po lestvici prije-
tnosti, mora veljati tudi, da bolj ko se spuščaš po toplotni lestvici, bolj
se spuščaš po lestvici prijetnosti. Topos, ki na skalaren način povezuje
toploto (P) in prijetnost (Q), ima zatorej lahko dve obliki in Ducrot
ju simbolično prikazuje kot
(16) +P, +Q
–P, –Q.
