Page 89 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 89
topoi: črna skrinjica argumentacije 89
nose med koncepti, pojmi, ali besedami, ki predstavljajo (označuje-
jo) te različne entitete v svetu. Paradoksalno, Aristotel opisuje topoi
kot »prazna mesta«, kjer je mogoče najti izoblikovane argumente za
različne namene. In četudi to zveni paradoksalno, je povsem logično:
ko ta mesta ne bi bila prazna in ne bi dopuščala za vsako konkretno
stvar, da se v njih oblikuje, ampak bi bila že zapolnjena, to ne bi bila
več skupna mesta. Razen tega jih ne bi mogli več uporabljati v prav
vsaki situaciji, temveč le v tisti, ki bi bila opisana in definirana s stvar-
no vsebino posameznega toposa.
Kot pravi ena od Aristotelovih opredelitev pojma topos (Rh.
1403a17–18 2.26.1): »Element in topos imenujem enako; kajti element
ali topos predstavljata področje, kamor spada veliko entimemov.« Po-
membno je poudariti, da z izrazom ‘element‘ (stoikheion) Aristotel ne
misli na točen del entimema, temveč na splošno obliko, v okviru ka-
tere je zajeti mogoče konkretn e entimeme istega tipa. Po tej definiciji
je topos splošna argumentativna oblika ali vzorec in konkretni argu-
menti so instanciacije te splošne oblike. Ali, kot pravi Auctor ad He-
rennium (3–29.15ss.): loci predstavljajo ozadje in konkretni argumen-
ti so imagines na tem ozadju.
Naj le na kratko spomnim. Vsi verjetno poznate kategorični silo-
gizem. In če ne, je tukaj znamenit, skoraj že razglašen primer:
9)
Vsi ljudje so umrljivi.
Sokrat je človek.
__________
Sokrat je umrljiv.
Kategorični silogizem sestavljata dve premisi, večja ali splošna in
manjša ali posebna ter sklep. Obe premisi, kakor tudi sklep morajo
biti v kategoričnem silogizmu eksplicitno izraženi.
Prav tako velja: če sta premisi resnični in je sklepalni proces velja-
ven, mora biti nujno resničen tudi sklep.
Entimem, ki se imenuje tudi »retorični silogizem«, je pogosto
označen kot »okrnjeni silogizem«. Zakaj? Zato, ker mu pogosto manj-
ka ena od premis, običajno večja oziroma splošna, kajti njena narava
je tako skupna in splošna, da velja za topos, za nekaj tako splošnega
in skupnega, da je preprosto niti ni treba omenjati. Entimematična
različica zgornjega kategoričnega silogizma bi se tako (lahko) glasila:
nose med koncepti, pojmi, ali besedami, ki predstavljajo (označuje-
jo) te različne entitete v svetu. Paradoksalno, Aristotel opisuje topoi
kot »prazna mesta«, kjer je mogoče najti izoblikovane argumente za
različne namene. In četudi to zveni paradoksalno, je povsem logično:
ko ta mesta ne bi bila prazna in ne bi dopuščala za vsako konkretno
stvar, da se v njih oblikuje, ampak bi bila že zapolnjena, to ne bi bila
več skupna mesta. Razen tega jih ne bi mogli več uporabljati v prav
vsaki situaciji, temveč le v tisti, ki bi bila opisana in definirana s stvar-
no vsebino posameznega toposa.
Kot pravi ena od Aristotelovih opredelitev pojma topos (Rh.
1403a17–18 2.26.1): »Element in topos imenujem enako; kajti element
ali topos predstavljata področje, kamor spada veliko entimemov.« Po-
membno je poudariti, da z izrazom ‘element‘ (stoikheion) Aristotel ne
misli na točen del entimema, temveč na splošno obliko, v okviru ka-
tere je zajeti mogoče konkretn e entimeme istega tipa. Po tej definiciji
je topos splošna argumentativna oblika ali vzorec in konkretni argu-
menti so instanciacije te splošne oblike. Ali, kot pravi Auctor ad He-
rennium (3–29.15ss.): loci predstavljajo ozadje in konkretni argumen-
ti so imagines na tem ozadju.
Naj le na kratko spomnim. Vsi verjetno poznate kategorični silo-
gizem. In če ne, je tukaj znamenit, skoraj že razglašen primer:
9)
Vsi ljudje so umrljivi.
Sokrat je človek.
__________
Sokrat je umrljiv.
Kategorični silogizem sestavljata dve premisi, večja ali splošna in
manjša ali posebna ter sklep. Obe premisi, kakor tudi sklep morajo
biti v kategoričnem silogizmu eksplicitno izraženi.
Prav tako velja: če sta premisi resnični in je sklepalni proces velja-
ven, mora biti nujno resničen tudi sklep.
Entimem, ki se imenuje tudi »retorični silogizem«, je pogosto
označen kot »okrnjeni silogizem«. Zakaj? Zato, ker mu pogosto manj-
ka ena od premis, običajno večja oziroma splošna, kajti njena narava
je tako skupna in splošna, da velja za topos, za nekaj tako splošnega
in skupnega, da je preprosto niti ni treba omenjati. Entimematična
različica zgornjega kategoričnega silogizma bi se tako (lahko) glasila:
