Page 82 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 82
govorniške predvaje
imenujemo tudi »humpa humpa« glasba ali še manj uglajeno, »gove-
ja« glasba. Ko sem se nekoč o tej glasbi pogovarjal s starejšim člove-
kom in izrazil velik odpor do nje, mi je odgovoril:
(5) Potem pa nisi dovolj Slovenec.
Kot vidite, človek ne more preprosto biti ali ne biti Slovenec; slo-
venskost se meri v stopnjah: nekdo je lahko tudi bolj ali manj Slove-
nec, ne glede na državljanstvo ali potni list, kaj šele sorodstvene vezi
(mimogrede: ta zvrst glasbe je celo še bolj popularna v Avstriji in v ne-
katerih delih Nemčije). Ali, spet na Toulminov način:
(5a) Trditev (Sklep) Nisi dovolj Slovenec.
S čim lahko to utemeljite?
(5b) Dejstvo (Argument) Ne maraš slovenske narodno zabavne glasbe.
Kako ste prišli do tega?
(5c) Utemeljitev (Topos) Bolj ti je všeč slovenska narodno zabavna glasba,
bolj si Slovenec.
Skalarnosti običajno očitajo (očitki večinoma prihajajo od logi-
kov in jezikoslovcev), da topoi (ali utemeljitve) ne bi smeli biti obliko-
vani v skalarni obliki, temveč raje kavzalno (»Če P potem Q«). Toda
82 takšna formulacija ne bi utemeljila sklepa v vseh primerih: človek, s
katerim sem se pogovarjal, ni rekel, da nisem Slovenec (mož je vedel,
da ne bi mogel utemeljiti takšne trditve), rekel je, da nisem dovolj Slo-
venec. V skladu z njegovo argumentacijo so ljudje, ki poslušajo gove-
jo glasbo, le bolj Slovenci, kot tisti, ki je ne poslušajo.
Tudi v našem drugem primeru utemeljitev »Če si lačen, moraš je-
sti« ne bi zadovoljivo pojasnila situacije. Dotična oseba ni le rekla, da
je lačna; moški je rekel, da je zelo lačen, tako lačen, da mu zgolj pi-
ščanec ne bi zadostoval.
A kot smo že omenili, se Toulmin ni ustavil pri tem preprostem
(celo poenostavljenem) modelu v treh korakih, temveč je zasnoval ve-
liko bolj kompleksen model v šestih korakih. Izhajajoč iz njegovega
preprostega modela, bi lahko domnevali, da je utemeljitev absolutno
pravilo, ki ne dopušča izjem. Toda takšno pravilo, ki običajno ostaja
implicitno, seveda ne more biti univerzalno, kar pomeni, da moramo
v modelu narediti prostor za izjeme (‘zavrnitev‘ v Toulminovi oprede-
litvi), da trditev lahko omilijo sredstva ‘kvalifikatorja‘ in da tudi sama
utemeljitev utegne potrebovati kakšno ‘oporo‘.
imenujemo tudi »humpa humpa« glasba ali še manj uglajeno, »gove-
ja« glasba. Ko sem se nekoč o tej glasbi pogovarjal s starejšim člove-
kom in izrazil velik odpor do nje, mi je odgovoril:
(5) Potem pa nisi dovolj Slovenec.
Kot vidite, človek ne more preprosto biti ali ne biti Slovenec; slo-
venskost se meri v stopnjah: nekdo je lahko tudi bolj ali manj Slove-
nec, ne glede na državljanstvo ali potni list, kaj šele sorodstvene vezi
(mimogrede: ta zvrst glasbe je celo še bolj popularna v Avstriji in v ne-
katerih delih Nemčije). Ali, spet na Toulminov način:
(5a) Trditev (Sklep) Nisi dovolj Slovenec.
S čim lahko to utemeljite?
(5b) Dejstvo (Argument) Ne maraš slovenske narodno zabavne glasbe.
Kako ste prišli do tega?
(5c) Utemeljitev (Topos) Bolj ti je všeč slovenska narodno zabavna glasba,
bolj si Slovenec.
Skalarnosti običajno očitajo (očitki večinoma prihajajo od logi-
kov in jezikoslovcev), da topoi (ali utemeljitve) ne bi smeli biti obliko-
vani v skalarni obliki, temveč raje kavzalno (»Če P potem Q«). Toda
82 takšna formulacija ne bi utemeljila sklepa v vseh primerih: človek, s
katerim sem se pogovarjal, ni rekel, da nisem Slovenec (mož je vedel,
da ne bi mogel utemeljiti takšne trditve), rekel je, da nisem dovolj Slo-
venec. V skladu z njegovo argumentacijo so ljudje, ki poslušajo gove-
jo glasbo, le bolj Slovenci, kot tisti, ki je ne poslušajo.
Tudi v našem drugem primeru utemeljitev »Če si lačen, moraš je-
sti« ne bi zadovoljivo pojasnila situacije. Dotična oseba ni le rekla, da
je lačna; moški je rekel, da je zelo lačen, tako lačen, da mu zgolj pi-
ščanec ne bi zadostoval.
A kot smo že omenili, se Toulmin ni ustavil pri tem preprostem
(celo poenostavljenem) modelu v treh korakih, temveč je zasnoval ve-
liko bolj kompleksen model v šestih korakih. Izhajajoč iz njegovega
preprostega modela, bi lahko domnevali, da je utemeljitev absolutno
pravilo, ki ne dopušča izjem. Toda takšno pravilo, ki običajno ostaja
implicitno, seveda ne more biti univerzalno, kar pomeni, da moramo
v modelu narediti prostor za izjeme (‘zavrnitev‘ v Toulminovi oprede-
litvi), da trditev lahko omilijo sredstva ‘kvalifikatorja‘ in da tudi sama
utemeljitev utegne potrebovati kakšno ‘oporo‘.
