Page 78 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 78
govorniške predvaje
V svojih Slovenskih predavanjih, ki so izšla leta 1996, je Oswald
Ducrot branil tezo, da ljudje svoje argumente gradijo na principih
(topoi), ki so skalarni in imajo štiri temeljne oblike:
+Q +P (Bolj ko smo lačni, več moramo jesti);
–Q –P (Manj ko smo lačni, manj moramo jesti);
+Q –P (Bolj ko smo lačni, manj moramo jesti);
–Q +P (Manj ko smo lačni, več moramo jesti).
Da bi to lahko utemeljil, si je izmislil sledečo zgodbo:
»Predpostavimo, da je bil nekdo umorjen, recimo, tukaj ob pol petih in
da so ga zabodli do smrti (to je zelo pomembna podrobnost za moj pri-
kaz). Krivca iščejo in policija sumi nekega francoskega jezikoslovca, ki
je trenutno v Ljubljani: ta jezikoslovec je imel razloge za to, da je zame-
ril svoji žrtvi, ki je bila sploh zelo nastrojena proti teoriji argumentacije
in še posebej proti skalarnosti; še več, rano bi prav lahko povzročilo bo-
dalo, ki ga ima jezikoslovec običajno med svojo prtljago. V tem trenut-
ku preiskave je do policije prišla nova informacija: da je bil francoski je-
zikoslovec ob pol petih, v času zločina, v svojem hotelu in očitno ni mo-
gel tukaj nikogar zabosti. Razglašen je bil za nedolžnega na osnovi sle-
dečega argumenta: ‘On ne more biti, saj je bil ob pol petih v svojem ho-
telu.‘ Zdi se, da tak primer kaže na to, da principi, na katerih temeljijo ar-
78 gumenti, niso nujno skalarni. V tem primeru argument temelji na prin-
cipu, po katerem Kadar osebe ni na nekem kraju, tam ne more ničesar storiti,
in zdi se, da pri tem principu ni nič skalarnega /vsi poudarki I. Ž. Ž./.«4
To je prvi del Ducrotovega argumenta, ki mu običajno ne ugo-
varjajo. Verjetno zato, ker Ducrot na nek način preoblikuje ali re-
strukturira argumentativni model Stephena Toulmina,5 kjer prehod
od argumenta (dejstva v Toulminovi terminologiji) do sklepa (trdi-
tve v Toulminovi terminologiji) temelji na toposu (utemeljitvi v To-
ulminovi terminologiji). Toulminov osnovni model (v treh korakih)
je takšen:
(1) Dejstvo → Trditev
|
Utemeljitev
Da bomo pravični do zgodovine retorike in argumentacije, mo-
ramo dodati, da je Toulmin v resnici le rekonstruiral Aristotelov in
Kvintilijanov model teorije o entimemu, kjer ena od premis (običaj-
4 O. Ducrot, n. d., 158–160.
5 S. Toulmin, The Uses of Argument, Cambridge 1958/1995, 94–107.
V svojih Slovenskih predavanjih, ki so izšla leta 1996, je Oswald
Ducrot branil tezo, da ljudje svoje argumente gradijo na principih
(topoi), ki so skalarni in imajo štiri temeljne oblike:
+Q +P (Bolj ko smo lačni, več moramo jesti);
–Q –P (Manj ko smo lačni, manj moramo jesti);
+Q –P (Bolj ko smo lačni, manj moramo jesti);
–Q +P (Manj ko smo lačni, več moramo jesti).
Da bi to lahko utemeljil, si je izmislil sledečo zgodbo:
»Predpostavimo, da je bil nekdo umorjen, recimo, tukaj ob pol petih in
da so ga zabodli do smrti (to je zelo pomembna podrobnost za moj pri-
kaz). Krivca iščejo in policija sumi nekega francoskega jezikoslovca, ki
je trenutno v Ljubljani: ta jezikoslovec je imel razloge za to, da je zame-
ril svoji žrtvi, ki je bila sploh zelo nastrojena proti teoriji argumentacije
in še posebej proti skalarnosti; še več, rano bi prav lahko povzročilo bo-
dalo, ki ga ima jezikoslovec običajno med svojo prtljago. V tem trenut-
ku preiskave je do policije prišla nova informacija: da je bil francoski je-
zikoslovec ob pol petih, v času zločina, v svojem hotelu in očitno ni mo-
gel tukaj nikogar zabosti. Razglašen je bil za nedolžnega na osnovi sle-
dečega argumenta: ‘On ne more biti, saj je bil ob pol petih v svojem ho-
telu.‘ Zdi se, da tak primer kaže na to, da principi, na katerih temeljijo ar-
78 gumenti, niso nujno skalarni. V tem primeru argument temelji na prin-
cipu, po katerem Kadar osebe ni na nekem kraju, tam ne more ničesar storiti,
in zdi se, da pri tem principu ni nič skalarnega /vsi poudarki I. Ž. Ž./.«4
To je prvi del Ducrotovega argumenta, ki mu običajno ne ugo-
varjajo. Verjetno zato, ker Ducrot na nek način preoblikuje ali re-
strukturira argumentativni model Stephena Toulmina,5 kjer prehod
od argumenta (dejstva v Toulminovi terminologiji) do sklepa (trdi-
tve v Toulminovi terminologiji) temelji na toposu (utemeljitvi v To-
ulminovi terminologiji). Toulminov osnovni model (v treh korakih)
je takšen:
(1) Dejstvo → Trditev
|
Utemeljitev
Da bomo pravični do zgodovine retorike in argumentacije, mo-
ramo dodati, da je Toulmin v resnici le rekonstruiral Aristotelov in
Kvintilijanov model teorije o entimemu, kjer ena od premis (običaj-
4 O. Ducrot, n. d., 158–160.
5 S. Toulmin, The Uses of Argument, Cambridge 1958/1995, 94–107.
