Page 81 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 81
topoi: črna skrinjica argumentacije 81
pomembno, pomembno je, da ljudje očitno uporabljajo in razumejo
skalarnost kot možno in veljavno obliko argumentacije.
(3) A (pride domov): Kaj je za kosilo?
B: Piščanec.
B: Piščanec??? Lahko bi pojedel vola.
V zadnjem odgovoru je A izrekel povsem hipotetične stvari in
brez dvoma se je izrazil metaforično. Čeprav je zelo očitno tudi, da je
uporabljal skalarni argument. Če ga analiziramo in rekonstruiramo s
pomočjo Toulminovega modela, dobimo sledečo shemo:
(3a) Trditev (Sklep) Zelo sem lačen.
S čim lahko to utemeljite?
(3b) Dejstvo (Argument) Lahko bi pojedel ne le piščanca, ampak vola.
Kako ste prišli do tega?
(3c) Utemeljitev (Topos) Bolj ko si lačen, več lahko poješ.
A to bi se utegnilo zdeti preveč trivialno (čeprav je argumentaci-
ja, ki prežema vse vsakdanje dejavnosti, lahko trivialna).
Oglejmo si dogodek (trivialen), ki se je pripetil na božični večer-
ji pred nekaj leti (dogodek je pravzaprav zelo podoben znamenitemu
prizoru iz filma Smisel življenja, ustvarjalcev skupine Monty Python):
III
(4) A (se baše s hrano): Še en čokoladni piškot, pa bom počil!
Kar je hotel reči, je seveda bilo to, da je več kot sit. Toda jasno
je, da je svojo sitost poudarjal na skalaren način: ni bila gosja pašte-
ta, rakovičja juha, ravioli s tartufi, pečenka z belgijskim radičem in
jabolčna pita s smetano – ne, bil je majhen (hipotetični) piškot, ki bi
bil preveč. Ali, spet na Toulminov način:
(4a) Trditev (Sklep) Sem (več kot) sit.
S čim lahko to utemeljite?
(4b) Dejstvo (Argument) Ne morem pojesti niti enega piškota več.
Kako ste prišli do tega?
(4c) Utemeljitev (Topos) Več ko ješ, manj potrebuješ za to, da si sit.
IV
In če se vam ti primeri še vedno zdijo nepomembne vsakdanje
anekdote, je tu ena, ki bi vas morala prepričati. V Sloveniji poznamo
zvrst glasbe – uradno se imenuje »narodno zabavna« glasba – ki jo
pomembno, pomembno je, da ljudje očitno uporabljajo in razumejo
skalarnost kot možno in veljavno obliko argumentacije.
(3) A (pride domov): Kaj je za kosilo?
B: Piščanec.
B: Piščanec??? Lahko bi pojedel vola.
V zadnjem odgovoru je A izrekel povsem hipotetične stvari in
brez dvoma se je izrazil metaforično. Čeprav je zelo očitno tudi, da je
uporabljal skalarni argument. Če ga analiziramo in rekonstruiramo s
pomočjo Toulminovega modela, dobimo sledečo shemo:
(3a) Trditev (Sklep) Zelo sem lačen.
S čim lahko to utemeljite?
(3b) Dejstvo (Argument) Lahko bi pojedel ne le piščanca, ampak vola.
Kako ste prišli do tega?
(3c) Utemeljitev (Topos) Bolj ko si lačen, več lahko poješ.
A to bi se utegnilo zdeti preveč trivialno (čeprav je argumentaci-
ja, ki prežema vse vsakdanje dejavnosti, lahko trivialna).
Oglejmo si dogodek (trivialen), ki se je pripetil na božični večer-
ji pred nekaj leti (dogodek je pravzaprav zelo podoben znamenitemu
prizoru iz filma Smisel življenja, ustvarjalcev skupine Monty Python):
III
(4) A (se baše s hrano): Še en čokoladni piškot, pa bom počil!
Kar je hotel reči, je seveda bilo to, da je več kot sit. Toda jasno
je, da je svojo sitost poudarjal na skalaren način: ni bila gosja pašte-
ta, rakovičja juha, ravioli s tartufi, pečenka z belgijskim radičem in
jabolčna pita s smetano – ne, bil je majhen (hipotetični) piškot, ki bi
bil preveč. Ali, spet na Toulminov način:
(4a) Trditev (Sklep) Sem (več kot) sit.
S čim lahko to utemeljite?
(4b) Dejstvo (Argument) Ne morem pojesti niti enega piškota več.
Kako ste prišli do tega?
(4c) Utemeljitev (Topos) Več ko ješ, manj potrebuješ za to, da si sit.
IV
In če se vam ti primeri še vedno zdijo nepomembne vsakdanje
anekdote, je tu ena, ki bi vas morala prepričati. V Sloveniji poznamo
zvrst glasbe – uradno se imenuje »narodno zabavna« glasba – ki jo
