Page 93 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 93
mednarodne raziskave državljanske vzgoje
žavljanskega izobraževanja in vzgoje ali pa gre samo za manjši napredek
na področju znanja.
Zaupanje
Prva tema, ki se je v letu 1999 pokazala za vredno posebne pozor-
nosti, je zaupanje vladnim institucijam. Učenci so bili vprašani, koliko
zaupajo v nadaljevanju navedenim institucijam, možni odgovori so bili:
»nikoli«, »včasih«, »velikokrat«, »vedno« in »ne vem«. Po izjavah
učencev slovenski vladi nikoli ni zaupala četrtina učencev, parlamentu
28 % učencev, političnim strankam pa več kot tretjina učencev. In obra-
tno: vladi je velikokrat oziroma vedno zaupalo le 14 % učencev, medna-
rodno povprečje zaupanja vladi je bilo 48 %; parlamentu je vedno oziro-
ma velikokrat zaupalo 20 % učencev, političnim strankam pa samo 11 %.
Nezaupanje političnim strankam ni presenetljivo, saj so tudi v drugih
delih vprašalnika učenci kazali odklonilen odnos do njih. 67 % učencev
je menilo, da je za dobrega državljana vključitev v politično stranko ne-
pomembna oziroma le delno pomembna. 45 % pa jih je celo menilo, da
je slabo za demokracijo, če ljudje sodelujejo v političnih strankah, da bi
vplivali na vlado.
Nezaupanje v vladne institucije ni bilo presenetljivo. Raziskava Mla-
dina 2000 je pokazala, da 32 % vprašanih v Sloveniji političnim stran-
kam ni zaupalo prav nič, vodilnim politikom pa ni nič zaupalo 30 % mla-
dih med 16 in 29 leti. Raziskave so že v devetdesetih letih dvajsetega sto-
letja pokazale, da zaupanje v vlado raste s starostjo demokracije. Ker je
bila demokratična tradicija v Sloveniji v letu 1999 razmeroma kratka, je
bilo pričakovano, da je bilo tudi zaupanje v vladne (državne) institucije
manjše. In res je bilo v večini »vzhodno- in srednjeevropskih« držav, ki
so sodelovale v raziskavi leta 1999, zaupanje v vlade pod mednarodnim
povprečjem. Toda v Bolgariji, kjer je bilo zaupanje drugo najslabše, je
skoraj dvakrat več učencev kot v Sloveniji odgovorilo, da vedno ali večino
časa zaupa vladi. Na Slovaškem pa je bilo takih učencev več kot polovica
(51 %). Zato sklep, ki so ga o zaupanju v vlade za odrasle izpeljali v študiji
zaupanja v vlado: »Prikazane primerjave srednje- in vzhodnoevropskih
držav glede na obseg oz. moč izraženega zaupanja v politične instituci-
je (parlament, vlada, predsednik) ponujajo pričakovano uvrstitev: v vrhu
je Slovenija, sledita ji Hrvaška in Češka, na dnu pa se znajdeta Ukrajina
in Belorusija«, (Toš, 1999: 243) za generacijo, ki je zapustila slovenske
osnovne šole v letu 1999, ni veljal. Kajti po zaupanju v vlado so bile pred
Slovenijo uvrščene tudi vse tiste države, ki so na lestvici za odrasle izka-
zovale nižje zaupanje: Bolgarija, Slovaška, Madžarska in Romunija. Na
žavljanskega izobraževanja in vzgoje ali pa gre samo za manjši napredek
na področju znanja.
Zaupanje
Prva tema, ki se je v letu 1999 pokazala za vredno posebne pozor-
nosti, je zaupanje vladnim institucijam. Učenci so bili vprašani, koliko
zaupajo v nadaljevanju navedenim institucijam, možni odgovori so bili:
»nikoli«, »včasih«, »velikokrat«, »vedno« in »ne vem«. Po izjavah
učencev slovenski vladi nikoli ni zaupala četrtina učencev, parlamentu
28 % učencev, političnim strankam pa več kot tretjina učencev. In obra-
tno: vladi je velikokrat oziroma vedno zaupalo le 14 % učencev, medna-
rodno povprečje zaupanja vladi je bilo 48 %; parlamentu je vedno oziro-
ma velikokrat zaupalo 20 % učencev, političnim strankam pa samo 11 %.
Nezaupanje političnim strankam ni presenetljivo, saj so tudi v drugih
delih vprašalnika učenci kazali odklonilen odnos do njih. 67 % učencev
je menilo, da je za dobrega državljana vključitev v politično stranko ne-
pomembna oziroma le delno pomembna. 45 % pa jih je celo menilo, da
je slabo za demokracijo, če ljudje sodelujejo v političnih strankah, da bi
vplivali na vlado.
Nezaupanje v vladne institucije ni bilo presenetljivo. Raziskava Mla-
dina 2000 je pokazala, da 32 % vprašanih v Sloveniji političnim stran-
kam ni zaupalo prav nič, vodilnim politikom pa ni nič zaupalo 30 % mla-
dih med 16 in 29 leti. Raziskave so že v devetdesetih letih dvajsetega sto-
letja pokazale, da zaupanje v vlado raste s starostjo demokracije. Ker je
bila demokratična tradicija v Sloveniji v letu 1999 razmeroma kratka, je
bilo pričakovano, da je bilo tudi zaupanje v vladne (državne) institucije
manjše. In res je bilo v večini »vzhodno- in srednjeevropskih« držav, ki
so sodelovale v raziskavi leta 1999, zaupanje v vlade pod mednarodnim
povprečjem. Toda v Bolgariji, kjer je bilo zaupanje drugo najslabše, je
skoraj dvakrat več učencev kot v Sloveniji odgovorilo, da vedno ali večino
časa zaupa vladi. Na Slovaškem pa je bilo takih učencev več kot polovica
(51 %). Zato sklep, ki so ga o zaupanju v vlade za odrasle izpeljali v študiji
zaupanja v vlado: »Prikazane primerjave srednje- in vzhodnoevropskih
držav glede na obseg oz. moč izraženega zaupanja v politične instituci-
je (parlament, vlada, predsednik) ponujajo pričakovano uvrstitev: v vrhu
je Slovenija, sledita ji Hrvaška in Češka, na dnu pa se znajdeta Ukrajina
in Belorusija«, (Toš, 1999: 243) za generacijo, ki je zapustila slovenske
osnovne šole v letu 1999, ni veljal. Kajti po zaupanju v vlado so bile pred
Slovenijo uvrščene tudi vse tiste države, ki so na lestvici za odrasle izka-
zovale nižje zaupanje: Bolgarija, Slovaška, Madžarska in Romunija. Na
