Page 96 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 96
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
li imigranti imeti možnost ohraniti svoje navade in način življenja, 82 %
(v Sloveniji 73 %) pa se jih je strinjalo s trditvijo, da bi morali imeti enake
pravice kot vsi drugi v državi. Podoben odstotek dijakov se je strinjal, da
bi imigranti morali imeti možnost voliti (7 9%, v Sloveniji 7 1%) in ohra-
niti svoj jezik (80 %, v Sloveniji 52 %). Podatki torej kažejo pozitiven od-
nos do imigrantov, opozoriti pa velja, da del dijakov imigrantom te pra-
vice odreka. Šest odstotkov dijakov (v Sloveniji 10 %) se ni strinjalo, da
bi imeli enake možnosti za izobraževanje, 20 % (v Sloveniji 48 %) se jih
ni strinjalo, da bi lahko govorili svoj jezik. Podobno se jih okrog 20 % (v
Sloveniji 29 %) ni strinjalo z možnostjo, da bi lahko volili. Mednarodno
primerjalno so najvišjo stopnjo naklonjenosti imigrantom izrazili dija-
ki na Cipru, ki so na lestvici z mednarodnim povprečjem 10 dosegli vre-
dnost 11. Najnižjo stopnjo naklonjenosti imigrantom pa so izrazili dija-
ki iz Slovenije z 9,2 točkami (Amadeo, 2001: 100).
Tudi raziskava iz leta 2009 je vključevala niz vprašanj, ki so se nana-
šali na imigrante. Učenci so imeli na voljo odgovore: »zelo se strinjam«,
»strinjam se«, »ne strinjam se«, »nikakor se ne strinjam«. V Sloveniji
se je 72 % učencev zelo strinjalo oziroma strinjalo s trditvijo »Priseljen-
ci bi morali imeti možnost, da še naprej govorijo svoj jezik«, 92 % s trdi-
tvijo »Otroci priseljencev bi morali imeti enake možnosti za izobraže-
vanje kot drugi otroci v državi« in 81 % s trditvijo »Priseljenci, ki živijo
v državi več let, bi morali imeti možnost, da volijo na volitvah«. Format
vprašanj ni bil popolnoma isti, je bil pa dovolj podoben, tako da je mo-
goče ugotoviti, da je bila leta 2009 naklonjenost učencev imigrantom v
Sloveniji opazno višja kot leta 1999.
To potrjuje tudi mednarodna primerjava. Odgovori učencev v Slo-
veniji so se leta 2009 uvrstili v mednarodno povprečje. To je bilo do-
ločeno z vrednostjo 50. Najmanjšo naklonjenost imigrantom so izrazili
učenci v flamskem delu Belgije (46 točk), najvišjo na Tajvanu (56 točk),
učenci v Sloveniji pa so s 50 točkami umeščeni natanko v mednarodno
povprečje (Schultz, 2010: 102). Tako da odnos do imigrantov leta 2009
ni bil več področje, na katerem bi slovenski učenci v negativni smeri od-
stopali od svojih vrstnikov drugod po svetu.
Šolska klima
Tudi percepcija učencev o odprtosti šolske klime za diskusijo se je leta
1999 v osnovni šoli pomembno razlikovala od percepcije učencev dru-
god po svetu. Učencem je bilo zastavljenih niz vprašanj, lestvica odgovo-
rov pa je bila: »nikoli«, »redko«, »včasih«, »pogosto« in »ne vem«.
56 % učencev v Sloveniji je menilo, da se včasih oziroma pogosto v razre-
li imigranti imeti možnost ohraniti svoje navade in način življenja, 82 %
(v Sloveniji 73 %) pa se jih je strinjalo s trditvijo, da bi morali imeti enake
pravice kot vsi drugi v državi. Podoben odstotek dijakov se je strinjal, da
bi imigranti morali imeti možnost voliti (7 9%, v Sloveniji 7 1%) in ohra-
niti svoj jezik (80 %, v Sloveniji 52 %). Podatki torej kažejo pozitiven od-
nos do imigrantov, opozoriti pa velja, da del dijakov imigrantom te pra-
vice odreka. Šest odstotkov dijakov (v Sloveniji 10 %) se ni strinjalo, da
bi imeli enake možnosti za izobraževanje, 20 % (v Sloveniji 48 %) se jih
ni strinjalo, da bi lahko govorili svoj jezik. Podobno se jih okrog 20 % (v
Sloveniji 29 %) ni strinjalo z možnostjo, da bi lahko volili. Mednarodno
primerjalno so najvišjo stopnjo naklonjenosti imigrantom izrazili dija-
ki na Cipru, ki so na lestvici z mednarodnim povprečjem 10 dosegli vre-
dnost 11. Najnižjo stopnjo naklonjenosti imigrantom pa so izrazili dija-
ki iz Slovenije z 9,2 točkami (Amadeo, 2001: 100).
Tudi raziskava iz leta 2009 je vključevala niz vprašanj, ki so se nana-
šali na imigrante. Učenci so imeli na voljo odgovore: »zelo se strinjam«,
»strinjam se«, »ne strinjam se«, »nikakor se ne strinjam«. V Sloveniji
se je 72 % učencev zelo strinjalo oziroma strinjalo s trditvijo »Priseljen-
ci bi morali imeti možnost, da še naprej govorijo svoj jezik«, 92 % s trdi-
tvijo »Otroci priseljencev bi morali imeti enake možnosti za izobraže-
vanje kot drugi otroci v državi« in 81 % s trditvijo »Priseljenci, ki živijo
v državi več let, bi morali imeti možnost, da volijo na volitvah«. Format
vprašanj ni bil popolnoma isti, je bil pa dovolj podoben, tako da je mo-
goče ugotoviti, da je bila leta 2009 naklonjenost učencev imigrantom v
Sloveniji opazno višja kot leta 1999.
To potrjuje tudi mednarodna primerjava. Odgovori učencev v Slo-
veniji so se leta 2009 uvrstili v mednarodno povprečje. To je bilo do-
ločeno z vrednostjo 50. Najmanjšo naklonjenost imigrantom so izrazili
učenci v flamskem delu Belgije (46 točk), najvišjo na Tajvanu (56 točk),
učenci v Sloveniji pa so s 50 točkami umeščeni natanko v mednarodno
povprečje (Schultz, 2010: 102). Tako da odnos do imigrantov leta 2009
ni bil več področje, na katerem bi slovenski učenci v negativni smeri od-
stopali od svojih vrstnikov drugod po svetu.
Šolska klima
Tudi percepcija učencev o odprtosti šolske klime za diskusijo se je leta
1999 v osnovni šoli pomembno razlikovala od percepcije učencev dru-
god po svetu. Učencem je bilo zastavljenih niz vprašanj, lestvica odgovo-
rov pa je bila: »nikoli«, »redko«, »včasih«, »pogosto« in »ne vem«.
56 % učencev v Sloveniji je menilo, da se včasih oziroma pogosto v razre-
