Page 90 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 90
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
skladu s posebnim pomenom državljanske vzgoje število ur Državljan-
ske in domovinske vzgoje ter etike, kot se predmet (še) imenuje, ki je pred-
metu namenjeno. Gre za borih 35 ur letno, skupaj v dveh letih torej 70
ur. Seveda je državljanska vzgoja na načelni ravni zasnovana tako, da naj
bi bila vključena tudi v druge predmete in bila tudi stvar celotne šole,
vendar Slovenija nima močne tradicije medpredmetnih povezav, tako da
je tovrstne načelne opredelitve težko učinkovito prenesti v prakso. Teža-
va je tudi v tem, da je pri taki zasnovi težko preveriti, kakšni so pravza-
prav rezultati. To dodatno otežuje tudi dejstvo, da pri državljanski vzgo-
ji ne gre samo za vednost, temveč tudi za stališča, vrednote, pripravljeno-
sti za delovanje in samo delovanje. Vsi ti elementi spadajo v oblikovanje
državljana, le vednost pa je taka, da jo je mogoče na sorazmerno enosta-
ven način preverjati.
Zaradi te kompleksne umeščenosti področja, številčnih ciljev in raz-
koraka med poudarjenimi cilji na normativni ravni in eksplicitno nav-
zočnostjo teh ciljev v kurikulumu, so za evalvacijo državljanske vzgoje
mednarodne primerjalne študije še posebej pomembne. Do njih ne pride
zelo pogosto, saj predmet nima tako neposrednega ekonomskega učin-
ka kot znanje matematike in naravoslovja, zasnova mednarodne primer-
jalne študije pa je zaradi razlik v koncepcijah državljanske vzgoje v raz-
ličnih državah tudi bolj zahtevna. Kljub temu pa so bile v preteklem de-
setletju pod okriljem mednarodne organizacije za evalvacijo dosežkov v
izobraževanju IEA (The International Association for the Evaluation of
Educational Achievement) izvedeni dve mednarodno primerjalni študi-
ji državljanske vzgoje in izobraževanja: Civic Education Study (CIVED)
in The International Civic and Citizenship Study (ICCS). Prva je bila iz-
vedena leta 1999, druga deset let pozneje, leta 2009. Slovenija je sodelo-
vala v obeh.
Učinke državljanske vzgoje v Sloveniji lahko tako primerjamo z dru-
gimi državami, mogoča pa je tudi časovna primerjava, ki pokaže, kako
so se spremenili rezultati državljanskega izobraževanja v zadnjih desetih
letih. Leta 1999 se bili poleg učencev na koncu obveznega šolanja, ki so
bili stari 14 let, v raziskavo vključeni tudi učenci na koncu srednje šole,
stari osemnajst let, vendar se bomo osredotočili predvsem na mlajšo po-
pulacijo, saj v raziskavo v letu 2009 starejša generacija ni bila vključena.1
1 Analiza se opira na obe mednarodni poročili: Državljanstvo in izobraževanje v osemindvajsetih državah
in ICCS 2009 International Report: Civic knowledge, attitudes, and engagement among lower-secondary school
students in 38 countries. Prim. tudi Šimenc, 2003 in 2011.
skladu s posebnim pomenom državljanske vzgoje število ur Državljan-
ske in domovinske vzgoje ter etike, kot se predmet (še) imenuje, ki je pred-
metu namenjeno. Gre za borih 35 ur letno, skupaj v dveh letih torej 70
ur. Seveda je državljanska vzgoja na načelni ravni zasnovana tako, da naj
bi bila vključena tudi v druge predmete in bila tudi stvar celotne šole,
vendar Slovenija nima močne tradicije medpredmetnih povezav, tako da
je tovrstne načelne opredelitve težko učinkovito prenesti v prakso. Teža-
va je tudi v tem, da je pri taki zasnovi težko preveriti, kakšni so pravza-
prav rezultati. To dodatno otežuje tudi dejstvo, da pri državljanski vzgo-
ji ne gre samo za vednost, temveč tudi za stališča, vrednote, pripravljeno-
sti za delovanje in samo delovanje. Vsi ti elementi spadajo v oblikovanje
državljana, le vednost pa je taka, da jo je mogoče na sorazmerno enosta-
ven način preverjati.
Zaradi te kompleksne umeščenosti področja, številčnih ciljev in raz-
koraka med poudarjenimi cilji na normativni ravni in eksplicitno nav-
zočnostjo teh ciljev v kurikulumu, so za evalvacijo državljanske vzgoje
mednarodne primerjalne študije še posebej pomembne. Do njih ne pride
zelo pogosto, saj predmet nima tako neposrednega ekonomskega učin-
ka kot znanje matematike in naravoslovja, zasnova mednarodne primer-
jalne študije pa je zaradi razlik v koncepcijah državljanske vzgoje v raz-
ličnih državah tudi bolj zahtevna. Kljub temu pa so bile v preteklem de-
setletju pod okriljem mednarodne organizacije za evalvacijo dosežkov v
izobraževanju IEA (The International Association for the Evaluation of
Educational Achievement) izvedeni dve mednarodno primerjalni študi-
ji državljanske vzgoje in izobraževanja: Civic Education Study (CIVED)
in The International Civic and Citizenship Study (ICCS). Prva je bila iz-
vedena leta 1999, druga deset let pozneje, leta 2009. Slovenija je sodelo-
vala v obeh.
Učinke državljanske vzgoje v Sloveniji lahko tako primerjamo z dru-
gimi državami, mogoča pa je tudi časovna primerjava, ki pokaže, kako
so se spremenili rezultati državljanskega izobraževanja v zadnjih desetih
letih. Leta 1999 se bili poleg učencev na koncu obveznega šolanja, ki so
bili stari 14 let, v raziskavo vključeni tudi učenci na koncu srednje šole,
stari osemnajst let, vendar se bomo osredotočili predvsem na mlajšo po-
pulacijo, saj v raziskavo v letu 2009 starejša generacija ni bila vključena.1
1 Analiza se opira na obe mednarodni poročili: Državljanstvo in izobraževanje v osemindvajsetih državah
in ICCS 2009 International Report: Civic knowledge, attitudes, and engagement among lower-secondary school
students in 38 countries. Prim. tudi Šimenc, 2003 in 2011.
