Page 89 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 89
narodne
raziskave
državljanske vzgoje
Državljanska vzgoja je področje posebnega pomena v slovenskem
šolskem sistemu. Kot tako je bila opredeljena v Beli knjigi, ki je
bila osnova za novo šolsko zakonodajo leta 1996. Bela knjiga je tako po-
sebej opozorila, da je v šolskem sistemu »treba posebej izpostaviti dr-
žavljansko pismenost in seznanjenost s področjem človekovih pravic.«
(Krek, 1995: 27). Poseben pomen državljanske vzgoje je razviden tudi iz
Zakona o osnovni šoli. Ta v drugem členu, ki opredeljuje cilje osnovno-
šolskega izobraževanja, navaja »vzgajanje in izobraževanje za trajnostni
razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje
globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do dru-
gih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, pri-
hodnjih generacij«, »razvijanje zavesti o državni pripadnosti in naro-
dni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in narav-
ni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti«, »vzgajanje za
obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradici-
je«, »vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugač-
nosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in te-
meljnih svoboščin«. Navedeni cilji so neposredno povezani z državljan-
sko vzgojo, tako da državljanska vzgoja nastopa v štirih od petnajstih z
zakonom predpisanih ciljev osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji,
kar ji seveda daje poseben status.
V skladu s statusom, ki je pripisan državljanski vzgoji v načelnih in
normativnih osnovah šolskega sistema, je tudi dejstvo, da je v sedmem in
osmem razredu slovenske devetletne osnovne šole v predmetnik vklju-
čen tudi poseben predmet, namenjen državljanski vzgoji. Manjše pa je v
raziskave
državljanske vzgoje
Državljanska vzgoja je področje posebnega pomena v slovenskem
šolskem sistemu. Kot tako je bila opredeljena v Beli knjigi, ki je
bila osnova za novo šolsko zakonodajo leta 1996. Bela knjiga je tako po-
sebej opozorila, da je v šolskem sistemu »treba posebej izpostaviti dr-
žavljansko pismenost in seznanjenost s področjem človekovih pravic.«
(Krek, 1995: 27). Poseben pomen državljanske vzgoje je razviden tudi iz
Zakona o osnovni šoli. Ta v drugem členu, ki opredeljuje cilje osnovno-
šolskega izobraževanja, navaja »vzgajanje in izobraževanje za trajnostni
razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje
globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do dru-
gih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, pri-
hodnjih generacij«, »razvijanje zavesti o državni pripadnosti in naro-
dni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in narav-
ni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti«, »vzgajanje za
obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradici-
je«, »vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugač-
nosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in te-
meljnih svoboščin«. Navedeni cilji so neposredno povezani z državljan-
sko vzgojo, tako da državljanska vzgoja nastopa v štirih od petnajstih z
zakonom predpisanih ciljev osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji,
kar ji seveda daje poseben status.
V skladu s statusom, ki je pripisan državljanski vzgoji v načelnih in
normativnih osnovah šolskega sistema, je tudi dejstvo, da je v sedmem in
osmem razredu slovenske devetletne osnovne šole v predmetnik vklju-
čen tudi poseben predmet, namenjen državljanski vzgoji. Manjše pa je v
