Page 97 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 97
mednarodne raziskave državljanske vzgoje
du zgodi, da »[k]o gre za politična in družbena vprašanja, se lahko učen-
ci med učno uro odkrito ne strinjajo s svojim učiteljem«, 64 % jih je me-
nilo, da se včasih oziroma pogosto zgodi, da se »[u]čence spodbuja, da
oblikujejo svoja stališča o različnih vprašanjih«, 58 % pa jih je menilo,
da učitelji včasih oziroma pogosto »spoštujejo naša stališča ter nas spod-
bujajo, naj jih izražamo in med urami tudi povemo«.
Na osnovi odgovorov je bila oblikovana lestvica z mednarodnim
povprečjem 10 točk. Najbolj odprto so klimo v razredu doživljali učen-
ci v Kolumbiji z 10,8 točkami. Kot najmanj odprto pa so klimo v ra-
zredu doživljali učenci v flamskem delu Belgije, v Bolgariji in Sloveniji.
Na lestvici so njihovi odgovori dosegli vrednost 9,3 točke (Torney-Pur-
ta, 2001: 139).
Podobno je bilo pri dijakih. Skoraj polovica dijakov v mednarodnem
vzorcu je menila, da jih učitelj pogosto spodbuja, naj oblikujejo svoja sta-
lišča (mednarodni vzorec 44 %, Slovenija 30 %). Podobno so odgovarjali
tudi na vprašanje, ali lahko izrazijo svoje mnenje, četudi se razlikuje od
mnenja večine (mednarodni vzorec 45 %, Slovenija 30 %). Vendar je pre-
cej manj dijakov izjavljalo, da jih učitelj pogosto spodbuja k razpravljanju
o vprašanjih, o katerih imajo ljudje različna mnenja (mednarodno 21 %,
Slovenija 1 0%),9 % dijakov (v Sloveniji 18 %) pa je izjavilo, da jih učitelji
nikoli ne spodbujajo k temu. Med 16 državami, ki so sodelovale pri dija-
škem delu raziskave, so o največji stopnji odprtosti razredne klime za dis-
kusijo poročali dijaki na Danskem. Njihovi odgovori so dosegli vrednost
11,3, mednarodno povprečje je bilo 10,5, slovenski dijaki pa so z vredno-
stjo 9,5 poročali o najnižji stopnji odprtosti razredne klime za diskusijo
(Amadeo, 2002: 135).
V raziskavi v letu 2009 so učencem zastavili podobna vprašanja, le-
stvica odgovorov je bila identična. Razlika pri zastavitvi vprašanj je bila
v tem, da ni bila na voljo možnost »ne vem«, celotni sklop vprašanj pa je
imel skupni uvod »Ko med rednim poukom razpravljate o političnih in
družbenih vprašanjih, kako pogosto se dogaja naslednje?« 69 % sloven-
ski učencev je menilo, da se pri pouku včasih oziroma pogosto dogaja,
da »[u]čenci lahko odkrito izrazijo nestrinjanje s svojimi učitelji«, 78 %
jih je menilo, da se včasih oziroma pogosto pri pouku dogaja, da »učite-
lji spodbujajo učence, da oblikujejo svoja stališča«, 84 % pa jih je menilo,
da se včasih oziroma pogosto pri pouku dogaja, da »[u]čitelji spodbujajo
učence, naj izražajo svoja mnenja«. Ubeseditev vprašanj se je v letu 2009
nekoliko razlikovala od formulacij v letu 1999, vendar je bila podobnost
dovolj velika, da je mogoča primerjava. In učenci v letu 2009 poročajo o
znatno večji odprtosti klime v razredu.
du zgodi, da »[k]o gre za politična in družbena vprašanja, se lahko učen-
ci med učno uro odkrito ne strinjajo s svojim učiteljem«, 64 % jih je me-
nilo, da se včasih oziroma pogosto zgodi, da se »[u]čence spodbuja, da
oblikujejo svoja stališča o različnih vprašanjih«, 58 % pa jih je menilo,
da učitelji včasih oziroma pogosto »spoštujejo naša stališča ter nas spod-
bujajo, naj jih izražamo in med urami tudi povemo«.
Na osnovi odgovorov je bila oblikovana lestvica z mednarodnim
povprečjem 10 točk. Najbolj odprto so klimo v razredu doživljali učen-
ci v Kolumbiji z 10,8 točkami. Kot najmanj odprto pa so klimo v ra-
zredu doživljali učenci v flamskem delu Belgije, v Bolgariji in Sloveniji.
Na lestvici so njihovi odgovori dosegli vrednost 9,3 točke (Torney-Pur-
ta, 2001: 139).
Podobno je bilo pri dijakih. Skoraj polovica dijakov v mednarodnem
vzorcu je menila, da jih učitelj pogosto spodbuja, naj oblikujejo svoja sta-
lišča (mednarodni vzorec 44 %, Slovenija 30 %). Podobno so odgovarjali
tudi na vprašanje, ali lahko izrazijo svoje mnenje, četudi se razlikuje od
mnenja večine (mednarodni vzorec 45 %, Slovenija 30 %). Vendar je pre-
cej manj dijakov izjavljalo, da jih učitelj pogosto spodbuja k razpravljanju
o vprašanjih, o katerih imajo ljudje različna mnenja (mednarodno 21 %,
Slovenija 1 0%),9 % dijakov (v Sloveniji 18 %) pa je izjavilo, da jih učitelji
nikoli ne spodbujajo k temu. Med 16 državami, ki so sodelovale pri dija-
škem delu raziskave, so o največji stopnji odprtosti razredne klime za dis-
kusijo poročali dijaki na Danskem. Njihovi odgovori so dosegli vrednost
11,3, mednarodno povprečje je bilo 10,5, slovenski dijaki pa so z vredno-
stjo 9,5 poročali o najnižji stopnji odprtosti razredne klime za diskusijo
(Amadeo, 2002: 135).
V raziskavi v letu 2009 so učencem zastavili podobna vprašanja, le-
stvica odgovorov je bila identična. Razlika pri zastavitvi vprašanj je bila
v tem, da ni bila na voljo možnost »ne vem«, celotni sklop vprašanj pa je
imel skupni uvod »Ko med rednim poukom razpravljate o političnih in
družbenih vprašanjih, kako pogosto se dogaja naslednje?« 69 % sloven-
ski učencev je menilo, da se pri pouku včasih oziroma pogosto dogaja,
da »[u]čenci lahko odkrito izrazijo nestrinjanje s svojimi učitelji«, 78 %
jih je menilo, da se včasih oziroma pogosto pri pouku dogaja, da »učite-
lji spodbujajo učence, da oblikujejo svoja stališča«, 84 % pa jih je menilo,
da se včasih oziroma pogosto pri pouku dogaja, da »[u]čitelji spodbujajo
učence, naj izražajo svoja mnenja«. Ubeseditev vprašanj se je v letu 2009
nekoliko razlikovala od formulacij v letu 1999, vendar je bila podobnost
dovolj velika, da je mogoča primerjava. In učenci v letu 2009 poročajo o
znatno večji odprtosti klime v razredu.
