Page 91 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 91
mednarodne raziskave državljanske vzgoje
Vednost
Prva tema primerjave so v tovrstnih mednarodnih primerjavah ko-
gnitivni učinki šolskih sistemov oziroma vednost učencev. Vednost slo-
venskih učencev se v raziskavi v letu 1999 ni statistično pomembno raz-
likovala od mednarodnega povprečja. Med 28 sodelujočimi država-
mi so se slovenski učenci uvrstili na 13. mesto (Torney-Purta, 2001: 55).
Pri analizi in prikazu dosežkov je bila uporabljena teorija IRT (teorija
pojasnjevanja odgovorov), ki omogoča izdelavo lestvice, na katero lah-
ko hkrati projiciramo stopnjo zahtevnosti vprašanj in stopnjo učenčeve
sposobnosti. Učenec, ki mu tako določimo nivo sposobnosti, pravilno
reši vsa vprašanja, ki segajo do njegovega nivoja sposobnosti, in napačno
odgovori na večino vprašanj, ki ta nivo presegajo. Za lestvico državljan-
ske vednosti pri štirinajstletnikih je bila določena mednarodno srednja
vrednost 100, s standardnim odklonom 20. Zaradi primerjave dosežkov
je bila ta lestvica ohranjena tudi za starejšo, dijaško populacijo.
Srednja vrednost dosežkov slovenskih učencev je bila 101, kar se ni
statistično pomembno razlikovalo od mednarodnega povprečja. Slove-
nija je bila tako v skupini 10 držav, katerih dosežek se ni bistveno razli-
koval od mednarodnega povprečja. Zanimivo je, da so bile v skupini dr-
žav, katerih dosežek je bil pomembno nad mednarodnim povprečjem,
Poljska, Slovaška in Češka. Madžarska je bila na lestvici kognitivnih do-
sežkov prav tako umeščena nad Slovenijo, vendar njen dosežek ni bil sta-
tistično pomembno različen od slovenskega, dosežek učencev v Estoni-
ji, Litvi in Latviji pa je bil pod mednarodnim povprečjem. Naštete drža-
ve pa so bile države, s katerimi se je Slovenija poskušala primerjati v ob-
dobju vstopanja v Evropsko unijo. Iz perspektive primerjave s to skupino
držav torej mednarodna raziskava pokaže, da vednost slovenskih učen-
cev na področju državljanskega izobraževanja leta 1999 ni bila tako vi-
soka, kot bi si želeli.
Pri dijaški populaciji se je Slovenija uvrstila med sedmerico držav,
katerih dosežek se ne razlikuje pomembno od mednarodnega povprečja.
Povprečni dosežek v Sloveniji je bil 115, povprečje mednarodnega vzor-
ca pa 119, vendar razlika ni bila statistično pomembna (Amadeo, 2002:
57). V raziskavi na tej stopnji je sodelovalo šestnajst držav, štiri države so
se s svojimi dosežki uvrstile nad mednarodno povprečje in tri pod njim,
dosežek v sedmih državah pa se od povprečja ni razlikoval. Višji dosežek
od slovenskih dijakov so imele Estonija, Češka in Poljska, vendar je bila
razlika statistično pomembna le pri Estoniji, nižjega pa Latvija (Ama-
deo, 2002: 57).
Vednost
Prva tema primerjave so v tovrstnih mednarodnih primerjavah ko-
gnitivni učinki šolskih sistemov oziroma vednost učencev. Vednost slo-
venskih učencev se v raziskavi v letu 1999 ni statistično pomembno raz-
likovala od mednarodnega povprečja. Med 28 sodelujočimi država-
mi so se slovenski učenci uvrstili na 13. mesto (Torney-Purta, 2001: 55).
Pri analizi in prikazu dosežkov je bila uporabljena teorija IRT (teorija
pojasnjevanja odgovorov), ki omogoča izdelavo lestvice, na katero lah-
ko hkrati projiciramo stopnjo zahtevnosti vprašanj in stopnjo učenčeve
sposobnosti. Učenec, ki mu tako določimo nivo sposobnosti, pravilno
reši vsa vprašanja, ki segajo do njegovega nivoja sposobnosti, in napačno
odgovori na večino vprašanj, ki ta nivo presegajo. Za lestvico državljan-
ske vednosti pri štirinajstletnikih je bila določena mednarodno srednja
vrednost 100, s standardnim odklonom 20. Zaradi primerjave dosežkov
je bila ta lestvica ohranjena tudi za starejšo, dijaško populacijo.
Srednja vrednost dosežkov slovenskih učencev je bila 101, kar se ni
statistično pomembno razlikovalo od mednarodnega povprečja. Slove-
nija je bila tako v skupini 10 držav, katerih dosežek se ni bistveno razli-
koval od mednarodnega povprečja. Zanimivo je, da so bile v skupini dr-
žav, katerih dosežek je bil pomembno nad mednarodnim povprečjem,
Poljska, Slovaška in Češka. Madžarska je bila na lestvici kognitivnih do-
sežkov prav tako umeščena nad Slovenijo, vendar njen dosežek ni bil sta-
tistično pomembno različen od slovenskega, dosežek učencev v Estoni-
ji, Litvi in Latviji pa je bil pod mednarodnim povprečjem. Naštete drža-
ve pa so bile države, s katerimi se je Slovenija poskušala primerjati v ob-
dobju vstopanja v Evropsko unijo. Iz perspektive primerjave s to skupino
držav torej mednarodna raziskava pokaže, da vednost slovenskih učen-
cev na področju državljanskega izobraževanja leta 1999 ni bila tako vi-
soka, kot bi si želeli.
Pri dijaški populaciji se je Slovenija uvrstila med sedmerico držav,
katerih dosežek se ne razlikuje pomembno od mednarodnega povprečja.
Povprečni dosežek v Sloveniji je bil 115, povprečje mednarodnega vzor-
ca pa 119, vendar razlika ni bila statistično pomembna (Amadeo, 2002:
57). V raziskavi na tej stopnji je sodelovalo šestnajst držav, štiri države so
se s svojimi dosežki uvrstile nad mednarodno povprečje in tri pod njim,
dosežek v sedmih državah pa se od povprečja ni razlikoval. Višji dosežek
od slovenskih dijakov so imele Estonija, Češka in Poljska, vendar je bila
razlika statistično pomembna le pri Estoniji, nižjega pa Latvija (Ama-
deo, 2002: 57).
