Page 92 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 92
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Slika se v raziskavi v letu 2009 ni bistveno spremenila. Na preizkusu zna-
nja so se slovenski učenci uvrstili nekoliko nad mednarodno povprečje,
in sicer na 15. mesto med 38 državami. Primerjava doseženih mest samo
na sebi ne pove veliko, kajti nabora sodelujočih držav, ki skupaj obliku-
jejo povprečni dosežek in posredno določajo, ali je dosežke posamezne
države povprečen, podpovprečen ali nadpovprečen, se v obeh raziska-
vah le delno ujemata. Nekatere države iz leta 1999 v raziskavi v letu 2009
niso sodelovale, raziskavi pa so se priključile številne nove države, zla-
sti iz Južna Amerike, kjer znatno manjši družbeni proizvod v primerja-
vi z Evropo ne dopušča enake stopnje razvitosti izobraževalnega sistema.
Slabši dosežki južnoameriških držav so tako zviševali umestitev dosež-
kov evropskih držav. Vendar je raziskava v letu 2009 vključevala tudi niz
vprašanj iz raziskave leta 1999, kar je omogočalo neposredno primerja-
vo med dosežki v obeh raziskavah. Primerjava je pokazala, da so bili slo-
venski učenci v letu 2009 na preizkusu znanja nekoliko bolj uspešni, kot
so bili v letu 1999. Leta 1999 je dosežek slovenskih učencev na lestvici z
mednarodnim povprečjem 100 dosegel vrednost 102, dosežek učencev v
letu 2009 pa je na isti lestvici opredeljen z vrednostjo 104 (Schulz, 2010:
75). To je lahko razlog za zadovoljstvo, še posebej če upoštevamo še po-
datek, da so bili slovenski učenci edini med 15 državami, ki so sodelova-
le v obeh raziskavah, ki so svoj dosežek nekoliko, a statistično pomemb-
no izboljšali. Dosežek v ostali državah je ostal nespremenjen (sedem dr-
žav) oziroma se je znižal (preostalih sedem držav).
Če dosežek v letu 2009 primerjamo s skupino Poljska, Češka, Slova-
ška, Madžarsko, Estonija, Litva in Latvija, vidimo, da je znanje učencev
na Poljskem in Slovaškem še vedno nekoliko večje od znanja slovenskih
učencev, se je pa znanje v obeh državah nekoliko poslabšalo. Poslabšalo
se je tudi znanje čeških učencev, tako da se sedaj ne razlikuje statistično
pomembno od znanja slovenskih. Znanje učencev v Estoniji pa se je iz-
boljšalo, tako da se statistično pomembno ne razlikuje od znanja sloven-
skih učencev. Znanje učencev v Litvi in Latviji je ostalo nespremenjeno
in je še vedno manjše od slovenskih učencev. Madžarska pa v raziskavi v
letu 2009 ni sodelovala.
Vendar pa vednost ni edini cilj državljanske vzgoje, enako pomemb-
ni so vrednote, stališča in pripravljenost delovati. Raziskava iz leta 1999
je mednarodno primerjalno izpostavila tri področja, kjer so bili odgovo-
ri slovenskih učencev pomembno manj spodbudni kot odgovori učen-
cev v drugih državah. V nadaljevanju prispevka bomo odgovore učencev
iz raziskave leta 1999 na teh področjih primerjali z odgovori iz leta 2009,
da bi videli, ali res lahko govorimo o napredku na celotnem področju dr-
Slika se v raziskavi v letu 2009 ni bistveno spremenila. Na preizkusu zna-
nja so se slovenski učenci uvrstili nekoliko nad mednarodno povprečje,
in sicer na 15. mesto med 38 državami. Primerjava doseženih mest samo
na sebi ne pove veliko, kajti nabora sodelujočih držav, ki skupaj obliku-
jejo povprečni dosežek in posredno določajo, ali je dosežke posamezne
države povprečen, podpovprečen ali nadpovprečen, se v obeh raziska-
vah le delno ujemata. Nekatere države iz leta 1999 v raziskavi v letu 2009
niso sodelovale, raziskavi pa so se priključile številne nove države, zla-
sti iz Južna Amerike, kjer znatno manjši družbeni proizvod v primerja-
vi z Evropo ne dopušča enake stopnje razvitosti izobraževalnega sistema.
Slabši dosežki južnoameriških držav so tako zviševali umestitev dosež-
kov evropskih držav. Vendar je raziskava v letu 2009 vključevala tudi niz
vprašanj iz raziskave leta 1999, kar je omogočalo neposredno primerja-
vo med dosežki v obeh raziskavah. Primerjava je pokazala, da so bili slo-
venski učenci v letu 2009 na preizkusu znanja nekoliko bolj uspešni, kot
so bili v letu 1999. Leta 1999 je dosežek slovenskih učencev na lestvici z
mednarodnim povprečjem 100 dosegel vrednost 102, dosežek učencev v
letu 2009 pa je na isti lestvici opredeljen z vrednostjo 104 (Schulz, 2010:
75). To je lahko razlog za zadovoljstvo, še posebej če upoštevamo še po-
datek, da so bili slovenski učenci edini med 15 državami, ki so sodelova-
le v obeh raziskavah, ki so svoj dosežek nekoliko, a statistično pomemb-
no izboljšali. Dosežek v ostali državah je ostal nespremenjen (sedem dr-
žav) oziroma se je znižal (preostalih sedem držav).
Če dosežek v letu 2009 primerjamo s skupino Poljska, Češka, Slova-
ška, Madžarsko, Estonija, Litva in Latvija, vidimo, da je znanje učencev
na Poljskem in Slovaškem še vedno nekoliko večje od znanja slovenskih
učencev, se je pa znanje v obeh državah nekoliko poslabšalo. Poslabšalo
se je tudi znanje čeških učencev, tako da se sedaj ne razlikuje statistično
pomembno od znanja slovenskih. Znanje učencev v Estoniji pa se je iz-
boljšalo, tako da se statistično pomembno ne razlikuje od znanja sloven-
skih učencev. Znanje učencev v Litvi in Latviji je ostalo nespremenjeno
in je še vedno manjše od slovenskih učencev. Madžarska pa v raziskavi v
letu 2009 ni sodelovala.
Vendar pa vednost ni edini cilj državljanske vzgoje, enako pomemb-
ni so vrednote, stališča in pripravljenost delovati. Raziskava iz leta 1999
je mednarodno primerjalno izpostavila tri področja, kjer so bili odgovo-
ri slovenskih učencev pomembno manj spodbudni kot odgovori učen-
cev v drugih državah. V nadaljevanju prispevka bomo odgovore učencev
iz raziskave leta 1999 na teh področjih primerjali z odgovori iz leta 2009,
da bi videli, ali res lahko govorimo o napredku na celotnem področju dr-
