Page 87 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 87
temeljni koncepti: etika
tat celotnega osnovnega šolanja ali le dveletnega pouka tega predmeta, je
zahtevani rezultat glede etike povsem nezadovoljiv.
Že groba primerjava med Slovenijo in prej navedenimi državami
glede obsega pouka, namenjenega etični problematiki, jasno kaže, da
je »struktura« izobrazbe, ki jo pridobijo otroci v osnovni šoli v nave-
denih državah, drugačna od tiste, ki jo pridobijo v slovenskih. V Slove-
niji sicer imamo obvezni predmet »Državljanska in domovinska vzgoja
ter etika«, poleg tega pa še obvezni izbirni predmet »Verstva in etika«,
vendar je v obeh primerih na etiki manjši poudarek, v drugem primeru
pa je etična tematika poleg tega še zožena, saj je tesno povezana z religio-
znimi temami in problemi. V obeh predmetih tudi manjka osnovna te-
oretska podlaga,14 ki z opredelitvami temeljnih etičnih pojmov (dobro,
zlo, pravičnost itd.) v kontekstu različnih etičnih teorij, šele omogoča re-
snično razumevanje dilem tako v zvezi z zelo pomembnimi življenjski-
mi vprašanji (o etični dopustnosti abortusa, evtanazije, samomora, ubi-
janja v vojni, laganja z namenom preprečitve še večjega zla itd.) kakor
tudi s socialnimi vprašanji (o distributivni pravičnosti, pravicah posa-
meznika v razmerju do interesov skupnosti, solidarnosti itd.) in vpraša-
nji, ki so v zadnjem desetletju vedno bolj pereča in s katerimi se ukvar-
jata okoljska etika in bioetika (odgovornost do okolja, kloniranje, genet-
ski inženiring itd.). Nekatera od teh vprašanj so lahko, in bi tudi morala
biti, obravnavana pri posameznih učnih predmetih (državljanska vzgoja,
biologija, geografija itd.), vendar bodo učenci težko dojeli njihovo etič-
no razsežnost, če ne poznajo temeljnih etičnih pojmov in dilem. Zato je
treba etiki nameniti več pozornosti in jo, če je potrebno, ločiti od drža-
vljanske vzgoje ter uvesti kot poseben predmet v javno osnovno šolo. To
bi moral biti predmet, ki bi bil obvezen za vse učence. Zato bi moral biti
po eni strani zasnovan podobno kot pouk o religijah, se pravi kot pouk
o etiki in moralni problematiki, pri katerem so znanja posredovana na
objektiven, kritičen in pluralističen način, saj je drugače lahko kršena
pravica staršev do vzgoje otrok v skladu s svojimi religioznimi in filozof-
skimi prepričanji. Zato se morda zdi, da so modeli pouka etike v tistih
državah, v katerih je tak učni predmet alternativa konfesionalnemu po-
uku določene religije, neprimerni za obvezni učni predmet, saj je včasih
poudarjeno, da gre za posvetne etike.
14 Da se obravnavi etike kot teorije morale kljub zahtevnosti pri pouku etike v osnovni šoli ni treba iz-
ogibati, češ da je to za to raven izobraževanja prezahtevno, potrjuje na primer že omenjeni norveški
alternativni predmet o religijah in etiki, ki v tretji triadi devetletke vključuje tudi teme, kot so nor-
mativne in deskriptivne etike, utemeljitev različnih etik; moralne zapovedi in etični modeli itd. (Cur-
riculum Guidelines for Compulsory Education in Norway, General Religious and Moral Education: 132).
tat celotnega osnovnega šolanja ali le dveletnega pouka tega predmeta, je
zahtevani rezultat glede etike povsem nezadovoljiv.
Že groba primerjava med Slovenijo in prej navedenimi državami
glede obsega pouka, namenjenega etični problematiki, jasno kaže, da
je »struktura« izobrazbe, ki jo pridobijo otroci v osnovni šoli v nave-
denih državah, drugačna od tiste, ki jo pridobijo v slovenskih. V Slove-
niji sicer imamo obvezni predmet »Državljanska in domovinska vzgoja
ter etika«, poleg tega pa še obvezni izbirni predmet »Verstva in etika«,
vendar je v obeh primerih na etiki manjši poudarek, v drugem primeru
pa je etična tematika poleg tega še zožena, saj je tesno povezana z religio-
znimi temami in problemi. V obeh predmetih tudi manjka osnovna te-
oretska podlaga,14 ki z opredelitvami temeljnih etičnih pojmov (dobro,
zlo, pravičnost itd.) v kontekstu različnih etičnih teorij, šele omogoča re-
snično razumevanje dilem tako v zvezi z zelo pomembnimi življenjski-
mi vprašanji (o etični dopustnosti abortusa, evtanazije, samomora, ubi-
janja v vojni, laganja z namenom preprečitve še večjega zla itd.) kakor
tudi s socialnimi vprašanji (o distributivni pravičnosti, pravicah posa-
meznika v razmerju do interesov skupnosti, solidarnosti itd.) in vpraša-
nji, ki so v zadnjem desetletju vedno bolj pereča in s katerimi se ukvar-
jata okoljska etika in bioetika (odgovornost do okolja, kloniranje, genet-
ski inženiring itd.). Nekatera od teh vprašanj so lahko, in bi tudi morala
biti, obravnavana pri posameznih učnih predmetih (državljanska vzgoja,
biologija, geografija itd.), vendar bodo učenci težko dojeli njihovo etič-
no razsežnost, če ne poznajo temeljnih etičnih pojmov in dilem. Zato je
treba etiki nameniti več pozornosti in jo, če je potrebno, ločiti od drža-
vljanske vzgoje ter uvesti kot poseben predmet v javno osnovno šolo. To
bi moral biti predmet, ki bi bil obvezen za vse učence. Zato bi moral biti
po eni strani zasnovan podobno kot pouk o religijah, se pravi kot pouk
o etiki in moralni problematiki, pri katerem so znanja posredovana na
objektiven, kritičen in pluralističen način, saj je drugače lahko kršena
pravica staršev do vzgoje otrok v skladu s svojimi religioznimi in filozof-
skimi prepričanji. Zato se morda zdi, da so modeli pouka etike v tistih
državah, v katerih je tak učni predmet alternativa konfesionalnemu po-
uku določene religije, neprimerni za obvezni učni predmet, saj je včasih
poudarjeno, da gre za posvetne etike.
14 Da se obravnavi etike kot teorije morale kljub zahtevnosti pri pouku etike v osnovni šoli ni treba iz-
ogibati, češ da je to za to raven izobraževanja prezahtevno, potrjuje na primer že omenjeni norveški
alternativni predmet o religijah in etiki, ki v tretji triadi devetletke vključuje tudi teme, kot so nor-
mativne in deskriptivne etike, utemeljitev različnih etik; moralne zapovedi in etični modeli itd. (Cur-
riculum Guidelines for Compulsory Education in Norway, General Religious and Moral Education: 132).
