Page 86 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 86
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
(novinarski, zdravniški itd). Ta cilj se glasi: »Iz različnih perspektiv ana-
lizirajo etične dileme (na primer pri problematiki evtanazije, splava, po-
daljševanja nekakovostnega življenja smrtno obolelih, kloniranja itd.)«
(ibid.: 12).
Podobno velja tudi za osmi razred. Pravzaprav je neposrednega ime-
novanja z etiko povezanih ciljev in vsebin še veliko manj kot v sedmem
razredu. V prvem od treh tematskih sklopov, imenovanem »Demokra-
cija«, med dvanajstimi cilji, ki zadevajo obvezne vsebine, ni nobenega,
ki bi omenjal etiko. Med desetimi, ki se nanašajo na izbirne vsebine, pa
pogojno eden (če namreč »pravičnost« razumemo kot etično kategori-
jo): »Ugotavljajo razliko med načelom pravnosti in načelom pravično-
sti« (ibid.: 13–14). V drugem tematskem sklopu, »Domovinska in dr-
žavljanska kultura«, ki obsega sedem ciljev, povezanih z obveznimi vse-
binami, in tri cilje v povezavi z izbirnimi vsebinami, ni nobenega, ki bi
se eksplicitno nanašal na etiko (ibid.: 15). Tretji in zadnji tematski sklop,
»Človeštvo in prihodnost«, obsega deset ciljev, povezanih z obvezni-
mi, in pet, povezanih z izbirnimi vsebinami. Od tega je le eden, ki se ne-
posredno nanaša na etiko, saj je vezan na obvezne vsebine, poimenovane
»Etika za prihodnost«. Glasi se: »Analizirajo in vrednotijo načine ži-
vljenja v razvitem in manj razvitem svetu ter predlagajo izboljšave za ka-
kovostnejše življenje vseh ljudi in za pravičnejši svet« (ibid.: 16–17).
Da se etiki v okviru tega predmeta, kot ga določa učni načrt, ne
pripisuje prav velika teža, je očitno tudi iz navedbe znanj, ki jih mora-
jo učenci izkazati kot pogoj za prehod tako iz sedmega v osmi razred ka-
kor tudi iz osmega v deveti. Niti eno od navedenih dvanajstih znanj ali
kompetenc, zahtevanih za uspešen prehod v višji razred, ni izrecno po-
vezano z etiko (ibid.: 19). Da ima etika res obrobni položaj, se kaže tudi
v dolgem spisku znanj in zmožnosti, ki naj bi jih učenec imel po konča-
ni devetletki. Od šestinpetdesetih so tri neposredno povezana z etiko:
»na primerih razvrsti pravila (dogovori, zakoni, moralna pravila) in po-
jasni posledice, ki sledijo, če jih kršimo«; »presodi etične kodekse ver-
stev z vidika sožitja med ljudmi«; »z etičnega vidika presodi odnos ljudi
do drugih živih vrst na planetu (na primer pravice živali) in naredi načrt
v skladu trajnostnim razvojem in človeštvom« (ibid.: 20–22). Ker traja
ta predmet le dve leti in ga v devetem razredu ni, se verjetno predposta-
vlja, da našteta znanja in kompetence, ki naj bi jih vsak učenec imel ob
končanju devetletke, niso rezultat zgolj tega predmeta, temveč celotnega
devetletnega vpliva šole. A naj bodo našteta znanja in kompetence rezul-
(novinarski, zdravniški itd). Ta cilj se glasi: »Iz različnih perspektiv ana-
lizirajo etične dileme (na primer pri problematiki evtanazije, splava, po-
daljševanja nekakovostnega življenja smrtno obolelih, kloniranja itd.)«
(ibid.: 12).
Podobno velja tudi za osmi razred. Pravzaprav je neposrednega ime-
novanja z etiko povezanih ciljev in vsebin še veliko manj kot v sedmem
razredu. V prvem od treh tematskih sklopov, imenovanem »Demokra-
cija«, med dvanajstimi cilji, ki zadevajo obvezne vsebine, ni nobenega,
ki bi omenjal etiko. Med desetimi, ki se nanašajo na izbirne vsebine, pa
pogojno eden (če namreč »pravičnost« razumemo kot etično kategori-
jo): »Ugotavljajo razliko med načelom pravnosti in načelom pravično-
sti« (ibid.: 13–14). V drugem tematskem sklopu, »Domovinska in dr-
žavljanska kultura«, ki obsega sedem ciljev, povezanih z obveznimi vse-
binami, in tri cilje v povezavi z izbirnimi vsebinami, ni nobenega, ki bi
se eksplicitno nanašal na etiko (ibid.: 15). Tretji in zadnji tematski sklop,
»Človeštvo in prihodnost«, obsega deset ciljev, povezanih z obvezni-
mi, in pet, povezanih z izbirnimi vsebinami. Od tega je le eden, ki se ne-
posredno nanaša na etiko, saj je vezan na obvezne vsebine, poimenovane
»Etika za prihodnost«. Glasi se: »Analizirajo in vrednotijo načine ži-
vljenja v razvitem in manj razvitem svetu ter predlagajo izboljšave za ka-
kovostnejše življenje vseh ljudi in za pravičnejši svet« (ibid.: 16–17).
Da se etiki v okviru tega predmeta, kot ga določa učni načrt, ne
pripisuje prav velika teža, je očitno tudi iz navedbe znanj, ki jih mora-
jo učenci izkazati kot pogoj za prehod tako iz sedmega v osmi razred ka-
kor tudi iz osmega v deveti. Niti eno od navedenih dvanajstih znanj ali
kompetenc, zahtevanih za uspešen prehod v višji razred, ni izrecno po-
vezano z etiko (ibid.: 19). Da ima etika res obrobni položaj, se kaže tudi
v dolgem spisku znanj in zmožnosti, ki naj bi jih učenec imel po konča-
ni devetletki. Od šestinpetdesetih so tri neposredno povezana z etiko:
»na primerih razvrsti pravila (dogovori, zakoni, moralna pravila) in po-
jasni posledice, ki sledijo, če jih kršimo«; »presodi etične kodekse ver-
stev z vidika sožitja med ljudmi«; »z etičnega vidika presodi odnos ljudi
do drugih živih vrst na planetu (na primer pravice živali) in naredi načrt
v skladu trajnostnim razvojem in človeštvom« (ibid.: 20–22). Ker traja
ta predmet le dve leti in ga v devetem razredu ni, se verjetno predposta-
vlja, da našteta znanja in kompetence, ki naj bi jih vsak učenec imel ob
končanju devetletke, niso rezultat zgolj tega predmeta, temveč celotnega
devetletnega vpliva šole. A naj bodo našteta znanja in kompetence rezul-
