Page 85 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 85
temeljni koncepti: etika
hovne in materialne kulture preteklosti in sedanjosti«, in »razvijanje
sposobnosti za vrednotno utemeljeno, etično in odgovorno zavzemanje
stališč in udeleževanje v družbenem življenju« (ibid.: 5). To, da pri ne-
katerih kompetencah ni neposredne povezave z etiko, seveda še ne po-
meni, da z njo niso povezane. Pomeni pa, da to iz učnega načrta ni raz-
vidno. Tako je na primer razumevanje človekovih pravic, ki je del ene od
navedenih kompetenc (ibid.: 5), mogoče razvijati tako v navezavi na pra-
vo kot na etiko. Ali bodo človekove pravice obravnavane ne samo kot ne-
kaj, kar sodi v mednarodno pravo, ampak tudi kot moralne pravice, bo
torej odvisno od učiteljev in piscev učbenikov, saj formulacije v učnem
načrtu v tem in še v nekaterih primerih niso dovolj natančne in nedvo-
umne. Toda učitelji in pisci učbenikov bodo te teme obravnavali tudi v
kontekstu etike le, če sami dovolj dobro poznajo etiko oziroma filozofi-
jo morale in etične dileme, ki so značilne za življenje v sodobnem svetu.
Podobne težave so tudi pri navedenih učnih ciljih (ki so, kot kaže,
istovetni s splošnimi in posebnimi znanji) ter obveznih in izbirnih vse-
binah za sedmi in osmi razred. V sedmem razredu so učni cilji razdelje-
ni v štiri tematske sklope. V prvem, imenovanem »Posameznik in druž-
ba«, je med šestimi navedenimi cilji oziroma splošnimi znanji, ki naj bi
jih pridobil vsak učenec, le eden, ki se med drugim eksplicitno nanaša
tudi na etiko (»Na primerih razvrščajo pravila (dogovori, zakoni, mo-
ralna pravila) in pojasnjujejo posledice, ki sledijo, če jih kršimo«) (ibid.:
7). Med tremi dodatnimi cilji oziroma posebnimi znanji, ki pa so »do-
datna ali poglobljena znanja, ki jih učitelj obravnava po svoji presoji gle-
de na zmožnosti in interese učencev«, sta navedena še dva: »Preiskujejo
pomen individualnosti, socializacije in etičnega ravnanja«; »Primerjajo
in razlikujejo med moralno opravičljivim in neopravičljivim nasprotova-
njem pravilom in avtoritetam (oporečništvo, zaporniki vesti)« (ibid.: 8).
Med osmimi navedenimi cilji, ki sestavljajo drugi tematski sklop »Člo-
vekove pravice in odgovornosti«, se nobeden izrecno ne nanaša na eti-
ko, med dvema, ki spadata v kategorijo posebnih znanj in izbirnih vse-
bin, pa eden: »Presojajo in utemeljujejo moralno opravičljivo ravnanje v
primeru konflikta pravic« (ibid.: 9). V tretjem tematskem sklopu, ime-
novanem »Človeške različnosti (iz večkulturnosti v medkulturnost)«,
pa sploh ni nobenega cilja, znanja in vsebin (ne obveznih ne izbirnih),
kjer bi bila omenjena etika (ibid.: 10). Od osmih ciljev v četrtem temat-
skem sklopu, »Vrednote, verovanje in etika«, je le eden neposredno po-
vezan z etiko: »Presojajo etične kodekse verstev z vidika sožitja med lju-
dmi« (ibid.: 11). Poleg tega je še eden med petimi cilji, ki se nanašajo na
izbirne vsebine, med katerimi so navedeni tudi poklicni etični kodeksi
hovne in materialne kulture preteklosti in sedanjosti«, in »razvijanje
sposobnosti za vrednotno utemeljeno, etično in odgovorno zavzemanje
stališč in udeleževanje v družbenem življenju« (ibid.: 5). To, da pri ne-
katerih kompetencah ni neposredne povezave z etiko, seveda še ne po-
meni, da z njo niso povezane. Pomeni pa, da to iz učnega načrta ni raz-
vidno. Tako je na primer razumevanje človekovih pravic, ki je del ene od
navedenih kompetenc (ibid.: 5), mogoče razvijati tako v navezavi na pra-
vo kot na etiko. Ali bodo človekove pravice obravnavane ne samo kot ne-
kaj, kar sodi v mednarodno pravo, ampak tudi kot moralne pravice, bo
torej odvisno od učiteljev in piscev učbenikov, saj formulacije v učnem
načrtu v tem in še v nekaterih primerih niso dovolj natančne in nedvo-
umne. Toda učitelji in pisci učbenikov bodo te teme obravnavali tudi v
kontekstu etike le, če sami dovolj dobro poznajo etiko oziroma filozofi-
jo morale in etične dileme, ki so značilne za življenje v sodobnem svetu.
Podobne težave so tudi pri navedenih učnih ciljih (ki so, kot kaže,
istovetni s splošnimi in posebnimi znanji) ter obveznih in izbirnih vse-
binah za sedmi in osmi razred. V sedmem razredu so učni cilji razdelje-
ni v štiri tematske sklope. V prvem, imenovanem »Posameznik in druž-
ba«, je med šestimi navedenimi cilji oziroma splošnimi znanji, ki naj bi
jih pridobil vsak učenec, le eden, ki se med drugim eksplicitno nanaša
tudi na etiko (»Na primerih razvrščajo pravila (dogovori, zakoni, mo-
ralna pravila) in pojasnjujejo posledice, ki sledijo, če jih kršimo«) (ibid.:
7). Med tremi dodatnimi cilji oziroma posebnimi znanji, ki pa so »do-
datna ali poglobljena znanja, ki jih učitelj obravnava po svoji presoji gle-
de na zmožnosti in interese učencev«, sta navedena še dva: »Preiskujejo
pomen individualnosti, socializacije in etičnega ravnanja«; »Primerjajo
in razlikujejo med moralno opravičljivim in neopravičljivim nasprotova-
njem pravilom in avtoritetam (oporečništvo, zaporniki vesti)« (ibid.: 8).
Med osmimi navedenimi cilji, ki sestavljajo drugi tematski sklop »Člo-
vekove pravice in odgovornosti«, se nobeden izrecno ne nanaša na eti-
ko, med dvema, ki spadata v kategorijo posebnih znanj in izbirnih vse-
bin, pa eden: »Presojajo in utemeljujejo moralno opravičljivo ravnanje v
primeru konflikta pravic« (ibid.: 9). V tretjem tematskem sklopu, ime-
novanem »Človeške različnosti (iz večkulturnosti v medkulturnost)«,
pa sploh ni nobenega cilja, znanja in vsebin (ne obveznih ne izbirnih),
kjer bi bila omenjena etika (ibid.: 10). Od osmih ciljev v četrtem temat-
skem sklopu, »Vrednote, verovanje in etika«, je le eden neposredno po-
vezan z etiko: »Presojajo etične kodekse verstev z vidika sožitja med lju-
dmi« (ibid.: 11). Poleg tega je še eden med petimi cilji, ki se nanašajo na
izbirne vsebine, med katerimi so navedeni tudi poklicni etični kodeksi
