Page 84 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 84
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
je bil na primer v Italiji pri pouku katoliške religije v osnovni šoli etični
problematiki (krščanske etične vrednote) eksplicitno namenjen eden od
devetih tematskih sklopov (Rezzaghi, 1988: 86, 104–109).
Na Norveškem imajo sedaj v osnovni šoli od prvega do desetega ra-
zreda po dve uri pouka v okviru obveznega predmeta, ki se imenuje »Re-
ligija, filozofije življenja in etika«.11 Tudi pred tem, ko so imeli še devet-
letko in je bil v vseh razredih – od prvega do devetega – obvezen evan-
geličansko-luteranski verouk (pri katerem je bilo kar štiri od devetih te-
matskih sklopov namenjenih predvsem etični problematiki),12 so ime-
li kot alternativo nekonfesionalni pouk o religijah in etiki, ki je bil prav
tako ponujen od prvega do devetega razreda po 2 uri tedensko. Predmet
je bil razdeljen na šest tematskih sklopov, od katerih jih je bila polovica
namenjena etiki (na eni strani individualni in družbeni etiki, na drugi
pa etičnim problem skupnega življenja ljudi različnih religij, prepričanj
in življenjskih filozofij) (ibid.: 99, 128–137).
Na Portugalskem je »moralna in religiozna vzgoja« opcijski pred-
met: v prvih štirih razredih je tej tematiki namenjeno 26 ur na leto, v pe-
tem in šestem razredu po 2 uri tedensko, v sedmem, osmem in devetem
razredu pa je to predmet v obsegu 3 ur tedensko.13
V Sloveniji ima velika večina osnovnošolcev (razen majhnega dele-
ža tistih, ki izberejo kot izbirni predmet »Verstva in etiko« ali »Filo-
zofijo za otroke«), pouk etike le v okviru predmeta, ki se sedaj imenuje
»Državljanska in domovinska vzgoja ter etika«. Pri tem je treba pouda-
riti, da se ta predmet izvaja le dve leti (v sedmem in osmem razredu), po
eno uro tedensko. Poleg tega je etiki v učnem načrtu namenjen le manj-
ši delež obveznih in izbirnih vsebin. Marginalni položaj etike v učnem
načrtu je viden tako iz navedbe splošnih ciljev tega predmeta kakor tudi
iz navedenih kompetenc, ki naj bi jih učenci pri pouku tega predmeta
razvili. Te kompetence so razvrščene v tri tematske sklope. Med osmimi
kompetencami, ki naj bi izkazovale »družbeno, politično in etično pi-
smenost«, in tremi, ki naj bi posamezniku omogočale »dejavno vklju-
čevanje in ravnanje«, se nobena eksplicitno ne nanaša na etiko (DDVE
2009: 5–6). Med petimi kompetencami, ki naj bi si jih učenci razvili za
»kritično mišljenje«, pa sta navedeni dve, ki sta izrecno povezani z etiko
oziroma moralo: »razvijanje samozavesti in samospoštovanja, ki vklju-
čuje socialno in moralno odgovornost do sebe, drugih, narave, do du-
11 Eurydice, Organisation of the education system in Norway 2009/10: 57.
12 Curriculum Guidelines for Compulsory Education in Norway: 121, 124–127.
13 Eurydice, Organisation of the education system in Portugal 2006/07: 69–72.
je bil na primer v Italiji pri pouku katoliške religije v osnovni šoli etični
problematiki (krščanske etične vrednote) eksplicitno namenjen eden od
devetih tematskih sklopov (Rezzaghi, 1988: 86, 104–109).
Na Norveškem imajo sedaj v osnovni šoli od prvega do desetega ra-
zreda po dve uri pouka v okviru obveznega predmeta, ki se imenuje »Re-
ligija, filozofije življenja in etika«.11 Tudi pred tem, ko so imeli še devet-
letko in je bil v vseh razredih – od prvega do devetega – obvezen evan-
geličansko-luteranski verouk (pri katerem je bilo kar štiri od devetih te-
matskih sklopov namenjenih predvsem etični problematiki),12 so ime-
li kot alternativo nekonfesionalni pouk o religijah in etiki, ki je bil prav
tako ponujen od prvega do devetega razreda po 2 uri tedensko. Predmet
je bil razdeljen na šest tematskih sklopov, od katerih jih je bila polovica
namenjena etiki (na eni strani individualni in družbeni etiki, na drugi
pa etičnim problem skupnega življenja ljudi različnih religij, prepričanj
in življenjskih filozofij) (ibid.: 99, 128–137).
Na Portugalskem je »moralna in religiozna vzgoja« opcijski pred-
met: v prvih štirih razredih je tej tematiki namenjeno 26 ur na leto, v pe-
tem in šestem razredu po 2 uri tedensko, v sedmem, osmem in devetem
razredu pa je to predmet v obsegu 3 ur tedensko.13
V Sloveniji ima velika večina osnovnošolcev (razen majhnega dele-
ža tistih, ki izberejo kot izbirni predmet »Verstva in etiko« ali »Filo-
zofijo za otroke«), pouk etike le v okviru predmeta, ki se sedaj imenuje
»Državljanska in domovinska vzgoja ter etika«. Pri tem je treba pouda-
riti, da se ta predmet izvaja le dve leti (v sedmem in osmem razredu), po
eno uro tedensko. Poleg tega je etiki v učnem načrtu namenjen le manj-
ši delež obveznih in izbirnih vsebin. Marginalni položaj etike v učnem
načrtu je viden tako iz navedbe splošnih ciljev tega predmeta kakor tudi
iz navedenih kompetenc, ki naj bi jih učenci pri pouku tega predmeta
razvili. Te kompetence so razvrščene v tri tematske sklope. Med osmimi
kompetencami, ki naj bi izkazovale »družbeno, politično in etično pi-
smenost«, in tremi, ki naj bi posamezniku omogočale »dejavno vklju-
čevanje in ravnanje«, se nobena eksplicitno ne nanaša na etiko (DDVE
2009: 5–6). Med petimi kompetencami, ki naj bi si jih učenci razvili za
»kritično mišljenje«, pa sta navedeni dve, ki sta izrecno povezani z etiko
oziroma moralo: »razvijanje samozavesti in samospoštovanja, ki vklju-
čuje socialno in moralno odgovornost do sebe, drugih, narave, do du-
11 Eurydice, Organisation of the education system in Norway 2009/10: 57.
12 Curriculum Guidelines for Compulsory Education in Norway: 121, 124–127.
13 Eurydice, Organisation of the education system in Portugal 2006/07: 69–72.
