Page 83 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 83
temeljni koncepti: etika
šol drugih evropskih držav, opazimo neko pomembno razliko: v mno-
gih državah ima etika v osnovni šoli večji obseg in tudi obravnava se v
daljšem časovnem obdobju kot pri nas.3 Ta razlika je v glavnem posledi-
ca tega, da imajo v nekaterih od teh držav v osnovni šoli obvezen konfe-
sionalni pouk določene religije, etiko pa pogosto kot alternativni pred-
met za tiste, ki konfesionalnega pouka ne obiskujejo.4 Med temi država-
mi imajo na primer v Belgiji (nemško govoreči del) pouk etike v osnov-
ni in nižji srednji šoli, tj. od prvega do osmega razreda, po dve uri na te-
den.5 Na Poljskem obsega pouk etike po dve uri tedensko tako v šestletni
osnovni šoli kakor tudi v triletni nižji srednji šoli.6 Na Slovaškem je eti-
ki v osnovni šoli namenjeno po pol ure tedensko v prvem, osmem in de-
vetem razredu, in eno uro od drugega do sedmega razreda.7 V Luksem-
burgu imajo moralno in družbeno vzgojo po dve uri tedensko vseh šest
let osnovne šole in tudi v treh letnikih nižje srednje šole.8 V Litvi je etika
oziroma moralna vzgoja predmet z eno uro tedensko tako v prvih štirih
razredih kakor tudi v naslednjih šestih razredih osnovne šole.9 Na Fin-
skem je etiki namenjeno po dve uri v prvih dveh razredih in po uro in
pol v tretjem, četrtem in petem razredu.10 Tudi v Nemčiji, kjer je šolstvo
urejeno na deželni ravni, imajo v nekateri deželah pouk etike v osnovni
šoli (Göllner, 2002: 18-44). Že na primeru teh držav, ki se v raznih študi-
jah o konfesionalnem verskem pouku navajajo kot države, kjer imajo eti-
ko ali moralno vzgojo kot alternativni predmet, se lepo vidi velika razli-
ka med njimi in Slovenjo.
A tudi v tistih državah, kjer nimajo etike kot alternativnega predme-
ta, je etična problematika vključena v konfesionalni, interkonfesional-
ni ali nekonfesionalni pouk religij, ki ga obiskuje večina učencev. Tako
3 Na to je opozorjeno tudi v poglavju, ki v novi Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS obravnava načela.
Žal pa kljub temu ni imelo nobenega vpliva na tiste, ki so pripravili predlog sprememb osnovne šole.
4 Ime predmeta je včasih »etika«, včasih »etična vzgoja«, včasih pa »moralna« ali »moralna in druž-
bena vzgoja«. Pouk takega predmeta je običajno organiziran v vseh razredih osnovne šole (z osnov-
no šolo mislim šolo, ki ponekod vključuje tudi nižjo srednjo šolo). Število ur pouka takega predme-
ta na teden v šolskem letu ni vedno točno določeno, ker imajo ponekod šole pravico razporejanja ur
znotraj vnaprej določene letne kvote ur za posamezen predmet. Poleg tega trajanje šolske ure ni ve-
dno 45 minut. Zato bo zaradi lažje primerjave pri navajanju števila ur takega pouka navedeno število
tedenskih šolskih ur v trajanju 45 minut.
5 Eurydice, Organisation of the education system in the German-speking Community of Belgium 2009/10: 65–
66, 89–90.
6 Eurydice, Organisation of the education system in Poland 2009/10: 72, 74, 99.
7 Eurydice, Organisation of the education system in Slovakia 2009/10: 99–100.
8 Eurydice, Organisation of the education system in Luxembourg 2009/10: 48–50.
9 Eurydice, Organisation of the education system in Lithuania 2009/10: 91, 132.
10 Eurydice, Organisation of the education system in Finland 2009/10: 60.
šol drugih evropskih držav, opazimo neko pomembno razliko: v mno-
gih državah ima etika v osnovni šoli večji obseg in tudi obravnava se v
daljšem časovnem obdobju kot pri nas.3 Ta razlika je v glavnem posledi-
ca tega, da imajo v nekaterih od teh držav v osnovni šoli obvezen konfe-
sionalni pouk določene religije, etiko pa pogosto kot alternativni pred-
met za tiste, ki konfesionalnega pouka ne obiskujejo.4 Med temi država-
mi imajo na primer v Belgiji (nemško govoreči del) pouk etike v osnov-
ni in nižji srednji šoli, tj. od prvega do osmega razreda, po dve uri na te-
den.5 Na Poljskem obsega pouk etike po dve uri tedensko tako v šestletni
osnovni šoli kakor tudi v triletni nižji srednji šoli.6 Na Slovaškem je eti-
ki v osnovni šoli namenjeno po pol ure tedensko v prvem, osmem in de-
vetem razredu, in eno uro od drugega do sedmega razreda.7 V Luksem-
burgu imajo moralno in družbeno vzgojo po dve uri tedensko vseh šest
let osnovne šole in tudi v treh letnikih nižje srednje šole.8 V Litvi je etika
oziroma moralna vzgoja predmet z eno uro tedensko tako v prvih štirih
razredih kakor tudi v naslednjih šestih razredih osnovne šole.9 Na Fin-
skem je etiki namenjeno po dve uri v prvih dveh razredih in po uro in
pol v tretjem, četrtem in petem razredu.10 Tudi v Nemčiji, kjer je šolstvo
urejeno na deželni ravni, imajo v nekateri deželah pouk etike v osnovni
šoli (Göllner, 2002: 18-44). Že na primeru teh držav, ki se v raznih študi-
jah o konfesionalnem verskem pouku navajajo kot države, kjer imajo eti-
ko ali moralno vzgojo kot alternativni predmet, se lepo vidi velika razli-
ka med njimi in Slovenjo.
A tudi v tistih državah, kjer nimajo etike kot alternativnega predme-
ta, je etična problematika vključena v konfesionalni, interkonfesional-
ni ali nekonfesionalni pouk religij, ki ga obiskuje večina učencev. Tako
3 Na to je opozorjeno tudi v poglavju, ki v novi Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS obravnava načela.
Žal pa kljub temu ni imelo nobenega vpliva na tiste, ki so pripravili predlog sprememb osnovne šole.
4 Ime predmeta je včasih »etika«, včasih »etična vzgoja«, včasih pa »moralna« ali »moralna in druž-
bena vzgoja«. Pouk takega predmeta je običajno organiziran v vseh razredih osnovne šole (z osnov-
no šolo mislim šolo, ki ponekod vključuje tudi nižjo srednjo šolo). Število ur pouka takega predme-
ta na teden v šolskem letu ni vedno točno določeno, ker imajo ponekod šole pravico razporejanja ur
znotraj vnaprej določene letne kvote ur za posamezen predmet. Poleg tega trajanje šolske ure ni ve-
dno 45 minut. Zato bo zaradi lažje primerjave pri navajanju števila ur takega pouka navedeno število
tedenskih šolskih ur v trajanju 45 minut.
5 Eurydice, Organisation of the education system in the German-speking Community of Belgium 2009/10: 65–
66, 89–90.
6 Eurydice, Organisation of the education system in Poland 2009/10: 72, 74, 99.
7 Eurydice, Organisation of the education system in Slovakia 2009/10: 99–100.
8 Eurydice, Organisation of the education system in Luxembourg 2009/10: 48–50.
9 Eurydice, Organisation of the education system in Lithuania 2009/10: 91, 132.
10 Eurydice, Organisation of the education system in Finland 2009/10: 60.
