Page 77 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 77
temeljni koncepti: patriotizem in njegov moralni status
vzgoja, v moralnem smislu nujna ali da je vsaka oblika patriotizma mo-
ralno nesprejemljiva.14
V primeru zmernega patriotizma je odgovor na začetno vprašanje
ta, da vzgoja za zmerni patriotizem ni niti moralno nujna niti nespreje-
mljiva. Je preprosto dopustna. To pomeni, da razlogi za ali proti takšni
vzgoji ne temeljijo na moralnem statusu zmernega patriotizma. En ta-
kšen razlog v prid vzgoje za zmerni patriotizem je bil že omenjen: »pa-
triotizem lahko pomaga pri združitvi liberalne demokracije pri zasledo-
vanju njenih idealov« (White, 2001: 146). Razlog proti takšni vzgoji pa
je lahko na primer to, da republikanski patriotizem, kot ga razume Viro-
li, »ne spoštuje povsem osnovnih svoboščin posameznika« (Gutmann,
1987: 311). Pravzaprav lahko veliko argumentov za ali proti vzgoji za pa-
triotizem, o katerih je tekla razprava v kontekstu filozofije vzgoje, ra-
zumemo kot takšne razloge. Ali moramo vzgojo za zmerni patriotizem
podpreti ali ne, je odvisno od teh argumentov. Zato prej omenjenega od-
govora, da je vzgoja za zmerni patriotizem moralno dopustna, ne smemo
razumeti kot zavzemanje za takšno vzgojo. Razumeti ga moramo v nev-
tralnem smislu, namreč da takšna vzgoja v moralnem smislu ni niti nuj-
na niti nesprejemljiva.
V primeru etičnega patriotizma je vzgoja zanj nepotrebna, čeprav je
takšen patriotizem moralna dolžnost. Kajti dolžnost je le za tiste, ki že
so patrioti, ki se počutijo in obnašajo kot etični patrioti in zato ne potre-
bujejo takšne vzgoje za to, da bi postali etični patrioti. Vendar pa etič-
ni patriot ne bi mogel izpolniti svoje dolžnosti (pokazati posebno skrb
za moralno dobrobit svoje države), če ne bi bil vzgojen, torej če ne bi raz-
vil zmožnosti za kritično mišljenje in zavezanosti pravilom kritičnega
mišljenja, pripravljenosti na ravnanje v skladu z določenimi moralnimi
principi in vrednotami, če ne bi posedoval vrlin, kot so pravičnost, soli-
darnost, dobrohotnost, toleranca, pogum, spoštovanje do pravic drugih,
ali imel nekaj znanja o moralnih in političnih konceptih itn.15 V tem smi-
14 Na prvi pogled se zdi, da je kozmopolitska vzgoja moralno nujna, ker je skrajni patriotizem tako
slab, da »je že samo nasprotovanje skrajnemu patriotizmu vrlina«, in da je s tem vzgoja za kozmopo-
litizem (razumljen kot anti-patriotizem) upravičena. A če je skrajni kozmopolitizem prav tako mo-
ralno nesprejemljiv, kot pravi Nathanson, potem vsaj tak kozmopolitizem ne more biti v moralnem
smislu nujen. Ker sta, po njegovem mnenju, tako zmerni kozmopolitizem kot zmerni patriotizem
»lahko vrlini« in »ker gre za nasprotujoča si prepričanja in ker sta oba lahko vrlini, nobeno ni dol-
žnost« (Nathanson, 2007: 75). Zato niti vzgoja za zmerni kozmopolitizem niti za zmerni patrioti-
zem ni v moralnem smislu nujna.
15 Po Primoratzu je patriotizem etičnega patriota »izražen predvsem v kritičnem odnosu do lastne dr-
žave in rojakov«, v posebni pozornosti na to, da državo vodijo moralni principi in vrednote, kot so
pravičnost, spoštovanje pravic, človeška solidarnost; in dejstvo, da ne bo niti »zanikal, upravičeval,
zagovarjal ali podcenjeval nepravičnih ali nehumanih praks, zakonov ali politike svoje države« niti
vzgoja, v moralnem smislu nujna ali da je vsaka oblika patriotizma mo-
ralno nesprejemljiva.14
V primeru zmernega patriotizma je odgovor na začetno vprašanje
ta, da vzgoja za zmerni patriotizem ni niti moralno nujna niti nespreje-
mljiva. Je preprosto dopustna. To pomeni, da razlogi za ali proti takšni
vzgoji ne temeljijo na moralnem statusu zmernega patriotizma. En ta-
kšen razlog v prid vzgoje za zmerni patriotizem je bil že omenjen: »pa-
triotizem lahko pomaga pri združitvi liberalne demokracije pri zasledo-
vanju njenih idealov« (White, 2001: 146). Razlog proti takšni vzgoji pa
je lahko na primer to, da republikanski patriotizem, kot ga razume Viro-
li, »ne spoštuje povsem osnovnih svoboščin posameznika« (Gutmann,
1987: 311). Pravzaprav lahko veliko argumentov za ali proti vzgoji za pa-
triotizem, o katerih je tekla razprava v kontekstu filozofije vzgoje, ra-
zumemo kot takšne razloge. Ali moramo vzgojo za zmerni patriotizem
podpreti ali ne, je odvisno od teh argumentov. Zato prej omenjenega od-
govora, da je vzgoja za zmerni patriotizem moralno dopustna, ne smemo
razumeti kot zavzemanje za takšno vzgojo. Razumeti ga moramo v nev-
tralnem smislu, namreč da takšna vzgoja v moralnem smislu ni niti nuj-
na niti nesprejemljiva.
V primeru etičnega patriotizma je vzgoja zanj nepotrebna, čeprav je
takšen patriotizem moralna dolžnost. Kajti dolžnost je le za tiste, ki že
so patrioti, ki se počutijo in obnašajo kot etični patrioti in zato ne potre-
bujejo takšne vzgoje za to, da bi postali etični patrioti. Vendar pa etič-
ni patriot ne bi mogel izpolniti svoje dolžnosti (pokazati posebno skrb
za moralno dobrobit svoje države), če ne bi bil vzgojen, torej če ne bi raz-
vil zmožnosti za kritično mišljenje in zavezanosti pravilom kritičnega
mišljenja, pripravljenosti na ravnanje v skladu z določenimi moralnimi
principi in vrednotami, če ne bi posedoval vrlin, kot so pravičnost, soli-
darnost, dobrohotnost, toleranca, pogum, spoštovanje do pravic drugih,
ali imel nekaj znanja o moralnih in političnih konceptih itn.15 V tem smi-
14 Na prvi pogled se zdi, da je kozmopolitska vzgoja moralno nujna, ker je skrajni patriotizem tako
slab, da »je že samo nasprotovanje skrajnemu patriotizmu vrlina«, in da je s tem vzgoja za kozmopo-
litizem (razumljen kot anti-patriotizem) upravičena. A če je skrajni kozmopolitizem prav tako mo-
ralno nesprejemljiv, kot pravi Nathanson, potem vsaj tak kozmopolitizem ne more biti v moralnem
smislu nujen. Ker sta, po njegovem mnenju, tako zmerni kozmopolitizem kot zmerni patriotizem
»lahko vrlini« in »ker gre za nasprotujoča si prepričanja in ker sta oba lahko vrlini, nobeno ni dol-
žnost« (Nathanson, 2007: 75). Zato niti vzgoja za zmerni kozmopolitizem niti za zmerni patrioti-
zem ni v moralnem smislu nujna.
15 Po Primoratzu je patriotizem etičnega patriota »izražen predvsem v kritičnem odnosu do lastne dr-
žave in rojakov«, v posebni pozornosti na to, da državo vodijo moralni principi in vrednote, kot so
pravičnost, spoštovanje pravic, človeška solidarnost; in dejstvo, da ne bo niti »zanikal, upravičeval,
zagovarjal ali podcenjeval nepravičnih ali nehumanih praks, zakonov ali politike svoje države« niti
