Page 76 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 76
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
na dolžnost. A ta moralna dolžnost ni univerzalna dolžnost, ki ne pri-
znava izjem. Je moralna dolžnost le za tiste, ki se čutijo patriote in se
obnašajo kot patrioti; ki se udeležujejo političnega življenja lastne drža-
ve; sprejemajo ugodnosti, ki jim pripadajo kot njenim državljanom itn.
Ti bi morali pokazati posebno pozornost za »moralno dobrobit, moral-
no spričevalo« lastne države (Primoratz, 2006: 104–105). To pomeni,
da moramo razlikovati med dvema vrstama dolžnosti: patriotsko dolžno-
stjo in dolžnostjo biti patriot. Kot je Nathanson že pokazal, »biti patri-
ot ni dolžnost, a če nekdo je patriot, obstajajo dolžnosti, ki pridejo z nje-
govo obvezo patriotizmu. Podobno kot biti eden od staršev ali učitelj ni
dolžnost, a ko nekdo enkrat to je, pridobi dolžnosti, ki pridejo s to vlo-
go« (Nathanson, 2007: 86). V primeru dolžnosti etičnega patriotizma
gre za specifične dolžnosti, ki so dodane dolžnostim običajnega svetnega
patriotizma. Takšen etični patriot mora namreč skrbeti ne le za politič-
no, ekonomsko in kulturno dobrobit lastne države, ampak tudi za njeno
moralno dobrobit: njeno moralno identiteto in integriteto.13
Zaključek
Če so te in prej omenjene interpretacije moralnega statusa patrio-
tizma, ki jih je podal Primorac, pravilne in če jih prav razumemo, po-
tem razumen odgovor na začetno vprašanje, ali je vzgoja za patriotizem
v moralnem smislu nujna, dopustna ali nesprejemljiva, lahko podamo le,
če upoštevamo dejstvo, da imamo različne vrste patriotizma. V prime-
ru skrajnega patriotizma imamo dva odgovora. Prvi je, da vzgoja za ta-
kšen patriotizem ni moralno nujna, ker skrajni patriotizem ni moralna
dolžnost. Zato nihče ni moralno obvezan vzgajati otroke za patriotizem
takšne vrste. Drug odgovor pa je, da je vzgoja za skrajni patriotizem ne-
sprejemljiva, če se strinjamo, da je patriotizem v moralnem smislu zlo, ne
le zato, ker vodi v sovražnost do drugih držav, mednarodne napetosti in
konflikte, ampak tudi zato, ker je nezdružljiv z določenimi univerzalni-
mi moralnimi principi. Ker je moralno nesprejemljiv, vzgoje za tak patri-
otizem ne smemo tolerirati, četudi morda kakšni ne-moralni razlogi go-
vorijo njej v prid. A to ne pomeni, da je nasprotna, torej kozmopolitska
13 Nekateri od primerov, ki jih Primorac navaja za takšne posebne moralne dolžnosti, so naslednji: po-
sebna skrb posameznika za to, da bo njegova država živela »v skladu moralnimi zahtevami«; promo-
virala »moralne vrednote tako doma kot v svetu«; pravično ravnala »doma in izven svojih meja«;
kazala »občo človeško solidarnost s tistimi v stiski«. Poleg teh dolžnosti ne smemo »zanikati, upra-
vičevati, zagovarjati ali podcenjevati nepravičnega ali nehumanega ravnanje lastne države na ravni
prakse, zakonov ali politike« itn. (Primoratz, 2006: 99–100).
na dolžnost. A ta moralna dolžnost ni univerzalna dolžnost, ki ne pri-
znava izjem. Je moralna dolžnost le za tiste, ki se čutijo patriote in se
obnašajo kot patrioti; ki se udeležujejo političnega življenja lastne drža-
ve; sprejemajo ugodnosti, ki jim pripadajo kot njenim državljanom itn.
Ti bi morali pokazati posebno pozornost za »moralno dobrobit, moral-
no spričevalo« lastne države (Primoratz, 2006: 104–105). To pomeni,
da moramo razlikovati med dvema vrstama dolžnosti: patriotsko dolžno-
stjo in dolžnostjo biti patriot. Kot je Nathanson že pokazal, »biti patri-
ot ni dolžnost, a če nekdo je patriot, obstajajo dolžnosti, ki pridejo z nje-
govo obvezo patriotizmu. Podobno kot biti eden od staršev ali učitelj ni
dolžnost, a ko nekdo enkrat to je, pridobi dolžnosti, ki pridejo s to vlo-
go« (Nathanson, 2007: 86). V primeru dolžnosti etičnega patriotizma
gre za specifične dolžnosti, ki so dodane dolžnostim običajnega svetnega
patriotizma. Takšen etični patriot mora namreč skrbeti ne le za politič-
no, ekonomsko in kulturno dobrobit lastne države, ampak tudi za njeno
moralno dobrobit: njeno moralno identiteto in integriteto.13
Zaključek
Če so te in prej omenjene interpretacije moralnega statusa patrio-
tizma, ki jih je podal Primorac, pravilne in če jih prav razumemo, po-
tem razumen odgovor na začetno vprašanje, ali je vzgoja za patriotizem
v moralnem smislu nujna, dopustna ali nesprejemljiva, lahko podamo le,
če upoštevamo dejstvo, da imamo različne vrste patriotizma. V prime-
ru skrajnega patriotizma imamo dva odgovora. Prvi je, da vzgoja za ta-
kšen patriotizem ni moralno nujna, ker skrajni patriotizem ni moralna
dolžnost. Zato nihče ni moralno obvezan vzgajati otroke za patriotizem
takšne vrste. Drug odgovor pa je, da je vzgoja za skrajni patriotizem ne-
sprejemljiva, če se strinjamo, da je patriotizem v moralnem smislu zlo, ne
le zato, ker vodi v sovražnost do drugih držav, mednarodne napetosti in
konflikte, ampak tudi zato, ker je nezdružljiv z določenimi univerzalni-
mi moralnimi principi. Ker je moralno nesprejemljiv, vzgoje za tak patri-
otizem ne smemo tolerirati, četudi morda kakšni ne-moralni razlogi go-
vorijo njej v prid. A to ne pomeni, da je nasprotna, torej kozmopolitska
13 Nekateri od primerov, ki jih Primorac navaja za takšne posebne moralne dolžnosti, so naslednji: po-
sebna skrb posameznika za to, da bo njegova država živela »v skladu moralnimi zahtevami«; promo-
virala »moralne vrednote tako doma kot v svetu«; pravično ravnala »doma in izven svojih meja«;
kazala »občo človeško solidarnost s tistimi v stiski«. Poleg teh dolžnosti ne smemo »zanikati, upra-
vičevati, zagovarjati ali podcenjevati nepravičnega ali nehumanega ravnanje lastne države na ravni
prakse, zakonov ali politike« itn. (Primoratz, 2006: 99–100).
