Page 36 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 36
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
nette 2003), sociologiji izobraževanja (Arnot & Dillabough, 2000; Beck,
1998; Hahn, 1998; Parker, 2003) ter številnih ostalih disciplinah znotraj
družbenih ved ter teorije vzgoje (Banks, 2004; Kiwan, 2007; Starkey &
Osler, 2005; etc.), neposrednost različnih problemov in izzivov, s kateri-
mi se soočajo sodobne pluralne družbe, ter teoretična kompleksnost raz-
prav o različnih vidikih državljanstva kot političnega pojmovanja posa-
meznika kažejo na to, da je soglasje o tej problematiki vse prej kot splo-
šno sprejeto dejstvo. V okviru teh razprav je potrebno izpostaviti dvojni
kontekst preučevanja sodobnih izzivov državljanske vzgoje.
Prvi je t. i. »širši družbeni kontekst«, v okviru katerega se sodob-
ne pluralne družbe soočajo s številnimi problemi in izzivi, med katerimi
je še posebej potrebno izpostaviti vse nižjo raven participacije državlja-
nov v procesih demokratičnega odločanja, kar nekateri avtorji označuje-
jo kot »paradoks demokracije« (Giddens, 2000; Mouffe, 2000; Talisse,
2005). Kljub dejstvu, da se demokracija širi po vsem svetu, kakor je opo-
zoril Anthony Giddens,
»[…] obstaja v zrelih demokracijah, ki naj bi jih preostali svet kopiral, vsesplo-
šno razočaranje nad demokratičnimi procesi. V večini zahodnih držav je v
zadnjih letih stopnja zaupanja v politike upadla. Vse manj ljudi – še posebej
v ZDA – se odpravi na volitve. Vedno več ljudi pravi, da jih parlamentar-
na politika ne zanima, zlasti med mlajšo generacijo. Zakaj postajajo sočasno
s širjenjem demokracije na preostali svet državljani v demokratičnih drža-
vah vse bolj razočarani nad demokratičnimi vladami?« (Giddens, 2000: 90)
V večini evropskih držav volilna udeležba na lokalni, nacionalni in
evropski ravni iz leta v leto upada. Nizka udeležba na volitvah, vse manj-
še zanimanje za udejstvovanje v javnem in političnem življenju ter po-
manjkanje zaupanja v demokratične inštitucije je še posebej prisotno
med mladimi. Poleg vse večjega »demokratičnega deficita« (Putnam,
2000) sodijo med te izzive tudi spreminjajoča se demografska staro-
stna struktura prebivalstva, socialna izključenost in revščina ter različ-
ni okoljski problemi, kot npr. onesnaženost okolja in segrevanje ozračja.
Hkrati je v sodobnih pluralnih družbah javno šolanje postavljeno pred
številne izzive, ki so povezani tudi z vse večjo kulturno različnostjo in
jezikovno raznolikostjo. Med izzive, s katerimi se soočajo sodobne plu-
ralne družbe, sodijo tudi številne pojavne oblike rasizma, ksenofobije in
ostalih oblik diskriminacije ter nestrpnosti, ki so v veliki večini prime-
rov povezani s priseljenci in manjšinami ter tistimi, ki tako ali drugače
ne sodijo v večinsko populacijo ali pa niso skladni s predstavami večin-
ske populacije (npr. istospolno usmerjeni itn.). Ti problemi so povezani
z vrsto dilem in izzivov oz. kakor je opisal Bhikhu Parekh:
nette 2003), sociologiji izobraževanja (Arnot & Dillabough, 2000; Beck,
1998; Hahn, 1998; Parker, 2003) ter številnih ostalih disciplinah znotraj
družbenih ved ter teorije vzgoje (Banks, 2004; Kiwan, 2007; Starkey &
Osler, 2005; etc.), neposrednost različnih problemov in izzivov, s kateri-
mi se soočajo sodobne pluralne družbe, ter teoretična kompleksnost raz-
prav o različnih vidikih državljanstva kot političnega pojmovanja posa-
meznika kažejo na to, da je soglasje o tej problematiki vse prej kot splo-
šno sprejeto dejstvo. V okviru teh razprav je potrebno izpostaviti dvojni
kontekst preučevanja sodobnih izzivov državljanske vzgoje.
Prvi je t. i. »širši družbeni kontekst«, v okviru katerega se sodob-
ne pluralne družbe soočajo s številnimi problemi in izzivi, med katerimi
je še posebej potrebno izpostaviti vse nižjo raven participacije državlja-
nov v procesih demokratičnega odločanja, kar nekateri avtorji označuje-
jo kot »paradoks demokracije« (Giddens, 2000; Mouffe, 2000; Talisse,
2005). Kljub dejstvu, da se demokracija širi po vsem svetu, kakor je opo-
zoril Anthony Giddens,
»[…] obstaja v zrelih demokracijah, ki naj bi jih preostali svet kopiral, vsesplo-
šno razočaranje nad demokratičnimi procesi. V večini zahodnih držav je v
zadnjih letih stopnja zaupanja v politike upadla. Vse manj ljudi – še posebej
v ZDA – se odpravi na volitve. Vedno več ljudi pravi, da jih parlamentar-
na politika ne zanima, zlasti med mlajšo generacijo. Zakaj postajajo sočasno
s širjenjem demokracije na preostali svet državljani v demokratičnih drža-
vah vse bolj razočarani nad demokratičnimi vladami?« (Giddens, 2000: 90)
V večini evropskih držav volilna udeležba na lokalni, nacionalni in
evropski ravni iz leta v leto upada. Nizka udeležba na volitvah, vse manj-
še zanimanje za udejstvovanje v javnem in političnem življenju ter po-
manjkanje zaupanja v demokratične inštitucije je še posebej prisotno
med mladimi. Poleg vse večjega »demokratičnega deficita« (Putnam,
2000) sodijo med te izzive tudi spreminjajoča se demografska staro-
stna struktura prebivalstva, socialna izključenost in revščina ter različ-
ni okoljski problemi, kot npr. onesnaženost okolja in segrevanje ozračja.
Hkrati je v sodobnih pluralnih družbah javno šolanje postavljeno pred
številne izzive, ki so povezani tudi z vse večjo kulturno različnostjo in
jezikovno raznolikostjo. Med izzive, s katerimi se soočajo sodobne plu-
ralne družbe, sodijo tudi številne pojavne oblike rasizma, ksenofobije in
ostalih oblik diskriminacije ter nestrpnosti, ki so v veliki večini prime-
rov povezani s priseljenci in manjšinami ter tistimi, ki tako ali drugače
ne sodijo v večinsko populacijo ali pa niso skladni s predstavami večin-
ske populacije (npr. istospolno usmerjeni itn.). Ti problemi so povezani
z vrsto dilem in izzivov oz. kakor je opisal Bhikhu Parekh:
