Page 37 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 37
teoretske razprave ii: državljanska vzgoja v sodobni
pluralni družbi
»[m]ultikulturne družbe so soočene s problemi, ki v zgodovini nimajo pri-
merjave. Poiskati morajo načine za uskladitev legitimnih zahtev po enotno-
sti in različnosti, doseganje politične enotnosti brez kulturne uniformirano-
sti, doseganje inkluzivnosti brez nasilne asimilacije. Med državljani morajo
kultivirati občutek pripadnosti in obenem spoštovati njihove legitimne kul-
turne razlike ter razvijati pluralnost kulturnih identitet brez slabljenja spre-
jete ter pomembne identitete skupnega državljanstva« (Parekh, 2000: 343).
Problemom in izzivom, s katerimi se soočajo sodobne pluralne druž-
be, sledijo tudi alarmantni odzivi različnih skupin in posameznikov, ki
opozarjajo na moralni kolaps sodobne pluralne družbe, na vse manjšo
medsebojno povezanost in solidarnost, kakor tudi na odsotnost domo-
ljubja oz. pripadnosti domovini itn.
Če sodobne razprave o državljanski vzgoji na te probleme nimajo
enoznačnih odgovorov, je iskanje rešitev na dileme in izzive, ki jih odpi-
rajo, tako težavno kakor tudi problematično. Zdi se, da je dinamika oko-
li temeljnih vprašanj te problematike ujeta v dva ločena procesa. Če je na
eni strani ob vseh problemih sodobnih pluralnih družb soglasje o vlo-
gi in pomenu državljanske vzgoje v celoti nevprašljivo, je na drugi stra-
ni državljanska vzgoja temeljni preizkusni kamen različnih pojmovanj
državljanstva ter s tem povezane utemeljitve državljanske enakosti. Ka-
kor je opozoril John Tomasi, se je državljanska vzgoja izkazala za eno
izmed »najbolj ostro izpodbijanih področij, na katerih so zagovorniki
političnega liberalizma poskušali razlikovati svoja mnenja od različnih
oblik etičnega oz. celovitega liberalizma, ki so ga skušali izriniti« (To-
masi, 2002: 196).
Drugi vidik preučevanja problematike državljanske vzgoje vključuje
t. i. »kontekst šolanja«. Javno šolanje, kakor je izpostavil Stephen Mace-
do, je ena od »najpomembnejših sodobnih družbenih institucij« (Ma-
cedo, 2000: 229), ki v veliki meri prispeva k oblikovanju skupne drža-
vljanske identitete, demokratična državljanska vzgoja pa eden od »osre-
dnjih ciljev javnega šolanja nasploh, še posebej družboslovnega kuriku-
luma« (Parker, 1996: 106). Vprašanje državljanske vzgoje, kakor je izpo-
stavila Amy Gutmann v Demokratični vzgoji, je pravzaprav nerazdru-
žljivo povezano z obstojem javnega šolanja, ker »izobraževanje v veli-
ki meri oblikuje moralni značaj državljanov, moralni značaj pa skupaj
z zakoni in institucijami tvori temelj demokratičnega vladanja« (Gut-
mann, 2001: 35).
Pomemben kazalec vse večjega pomena tega vsebinskega področja
potrjuje tudi naraščajoče posvečanje posebne pozornosti vzgoji in iz-
obraževanju s širšega področja državljanske vzgoje v okviru držav čla-
pluralni družbi
»[m]ultikulturne družbe so soočene s problemi, ki v zgodovini nimajo pri-
merjave. Poiskati morajo načine za uskladitev legitimnih zahtev po enotno-
sti in različnosti, doseganje politične enotnosti brez kulturne uniformirano-
sti, doseganje inkluzivnosti brez nasilne asimilacije. Med državljani morajo
kultivirati občutek pripadnosti in obenem spoštovati njihove legitimne kul-
turne razlike ter razvijati pluralnost kulturnih identitet brez slabljenja spre-
jete ter pomembne identitete skupnega državljanstva« (Parekh, 2000: 343).
Problemom in izzivom, s katerimi se soočajo sodobne pluralne druž-
be, sledijo tudi alarmantni odzivi različnih skupin in posameznikov, ki
opozarjajo na moralni kolaps sodobne pluralne družbe, na vse manjšo
medsebojno povezanost in solidarnost, kakor tudi na odsotnost domo-
ljubja oz. pripadnosti domovini itn.
Če sodobne razprave o državljanski vzgoji na te probleme nimajo
enoznačnih odgovorov, je iskanje rešitev na dileme in izzive, ki jih odpi-
rajo, tako težavno kakor tudi problematično. Zdi se, da je dinamika oko-
li temeljnih vprašanj te problematike ujeta v dva ločena procesa. Če je na
eni strani ob vseh problemih sodobnih pluralnih družb soglasje o vlo-
gi in pomenu državljanske vzgoje v celoti nevprašljivo, je na drugi stra-
ni državljanska vzgoja temeljni preizkusni kamen različnih pojmovanj
državljanstva ter s tem povezane utemeljitve državljanske enakosti. Ka-
kor je opozoril John Tomasi, se je državljanska vzgoja izkazala za eno
izmed »najbolj ostro izpodbijanih področij, na katerih so zagovorniki
političnega liberalizma poskušali razlikovati svoja mnenja od različnih
oblik etičnega oz. celovitega liberalizma, ki so ga skušali izriniti« (To-
masi, 2002: 196).
Drugi vidik preučevanja problematike državljanske vzgoje vključuje
t. i. »kontekst šolanja«. Javno šolanje, kakor je izpostavil Stephen Mace-
do, je ena od »najpomembnejših sodobnih družbenih institucij« (Ma-
cedo, 2000: 229), ki v veliki meri prispeva k oblikovanju skupne drža-
vljanske identitete, demokratična državljanska vzgoja pa eden od »osre-
dnjih ciljev javnega šolanja nasploh, še posebej družboslovnega kuriku-
luma« (Parker, 1996: 106). Vprašanje državljanske vzgoje, kakor je izpo-
stavila Amy Gutmann v Demokratični vzgoji, je pravzaprav nerazdru-
žljivo povezano z obstojem javnega šolanja, ker »izobraževanje v veli-
ki meri oblikuje moralni značaj državljanov, moralni značaj pa skupaj
z zakoni in institucijami tvori temelj demokratičnega vladanja« (Gut-
mann, 2001: 35).
Pomemben kazalec vse večjega pomena tega vsebinskega področja
potrjuje tudi naraščajoče posvečanje posebne pozornosti vzgoji in iz-
obraževanju s širšega področja državljanske vzgoje v okviru držav čla-
