Page 33 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 33
retske razprave
II: državljanska
vzgoja v sodobni
pluralni družbi1
Vsvoji dolgi zgodovini ostaja državljanska vzgoja v samem sre-
dišču različnih teoretičnih razprav in številnih političnih pro-
jektov o vlogi in pomenu javnega šolanja pri vzgoji državljanov kot pol-
no sodelujočih članov politične skupnosti. »[N]arava državljanstva ter
vzgoja, ki bo primerna za njegovo uresničitev«, kakor izpostavlja Ea-
monn Callan, »tradicionalno figurirata med temeljnimi vprašanji nor-
mativne politične teorije« (Callan, 2004: 71). Pravzaprav ostaja na neki
ravni ta razprava in z njo povezana utemeljitev bolj ali manj nespreme-
njena od antike. Že Aristotel je v uvodnem odstavku VIII. knjige Politi-
ke izpostavil povezanost pojma državljanstva z obliko politične skupno-
sti, v kateri le-ta živi:
»Državljana je potrebno oblikovati tako, da bo ustrezal obliki vladanja, pod
katero živi. Kajti vsaka oblast ima posebno obliko osebnosti, ki jo le-ta obli-
kuje in ohranja. Značaj demokracije ustvarja demokracijo, karakter oligar-
hije ustvarja oligarhijo; […]« (Aristotel, 1996: 195).
Tudi sodobne razprave o vlogi in pomenu državljanske vzgoje se od
klasičnih razprav oz. Aristotelove artikulacije te problematike v bistvu
ne razlikujejo in jo na nek način podvajajo. Družba, kakor je v knjigi Po-
litical Liberalism poudaril John Rawls, mora pri vzgoji »svojih« otrok
posebno pozornost nameniti predvsem njihovi
1 Deli pričujočega razdelka temeljijo na besedilih avtorja Mitje Sardoča: Državljanstvo in državljanska
vzgoja. V: Barle, Andreja, Rustja, Erika, Jug, Janez (ur.). Državljanska in domovinska vzgoja: zbornik. Slo-
venska Bistrica: Beja, 2006, str. 100–107. Sardoč, Mitja. Multikulturalizem: pro et contra: enakost in različ-
nost v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011. 1 optični disk (CD-ROM).
II: državljanska
vzgoja v sodobni
pluralni družbi1
Vsvoji dolgi zgodovini ostaja državljanska vzgoja v samem sre-
dišču različnih teoretičnih razprav in številnih političnih pro-
jektov o vlogi in pomenu javnega šolanja pri vzgoji državljanov kot pol-
no sodelujočih članov politične skupnosti. »[N]arava državljanstva ter
vzgoja, ki bo primerna za njegovo uresničitev«, kakor izpostavlja Ea-
monn Callan, »tradicionalno figurirata med temeljnimi vprašanji nor-
mativne politične teorije« (Callan, 2004: 71). Pravzaprav ostaja na neki
ravni ta razprava in z njo povezana utemeljitev bolj ali manj nespreme-
njena od antike. Že Aristotel je v uvodnem odstavku VIII. knjige Politi-
ke izpostavil povezanost pojma državljanstva z obliko politične skupno-
sti, v kateri le-ta živi:
»Državljana je potrebno oblikovati tako, da bo ustrezal obliki vladanja, pod
katero živi. Kajti vsaka oblast ima posebno obliko osebnosti, ki jo le-ta obli-
kuje in ohranja. Značaj demokracije ustvarja demokracijo, karakter oligar-
hije ustvarja oligarhijo; […]« (Aristotel, 1996: 195).
Tudi sodobne razprave o vlogi in pomenu državljanske vzgoje se od
klasičnih razprav oz. Aristotelove artikulacije te problematike v bistvu
ne razlikujejo in jo na nek način podvajajo. Družba, kakor je v knjigi Po-
litical Liberalism poudaril John Rawls, mora pri vzgoji »svojih« otrok
posebno pozornost nameniti predvsem njihovi
1 Deli pričujočega razdelka temeljijo na besedilih avtorja Mitje Sardoča: Državljanstvo in državljanska
vzgoja. V: Barle, Andreja, Rustja, Erika, Jug, Janez (ur.). Državljanska in domovinska vzgoja: zbornik. Slo-
venska Bistrica: Beja, 2006, str. 100–107. Sardoč, Mitja. Multikulturalizem: pro et contra: enakost in različ-
nost v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011. 1 optični disk (CD-ROM).
